-
Razvijamo
-
Uporabljamo
Wiki + miselni vzorci skupaj v eni platformi?
Gotovo veste, da sem velik wiki navdušenec in da rad uporabljam miselne vzorce za konceptualizacijo procesov.
Oboje uspešno uporabljam pri svojem svetovalnem delu v farmaciji in drugod. Že od nekdaj si želim, da bi imel obe orodji v eni platformi. In sedaj kaže, da se mi želja počasi uresničuje.
Na WikiSym sem srečal Marca Laporta in skupino navdušenih programerjev in uporabnikov iz skupnosti TikiWiki. Omenil sem jim svojo željo, jo kar dobro opisal, fante je pritegnila in pravijo, da bodo začeli kar delati na tem. Pred nekaj dnevi so mi poslali povezavo kam naj opišem svoje želje in zahteve. Danes sem se lotil in opisal. Sedaj bom čakal na njihov odziv in bil seveda uporabniški “beta tester”. Komaj čakam!
Kakšen teden tudi testiram njihovo TikiWiki platformo, ki kaže da dobro deluje. V primeru težav se seveda obračam (skupaj z mojim programerjem) na skupnost TikiWiki.
Kaj ni lepo, da imaš vedno koga kaj vprašati, ko se zatakne? Izjemno koristno seveda se mi zdi sodelovati v taki skupnosti. Daješ in prejemaš! Tako kot povsod v življenju…
Kliknite in delite naprej: 
Sorodne vsebine
Wiki v podjetju: sodelovanje spremeni vse
Včeraj sem imel predstavitev uporabe wikija v mladem in uspešnem podjetju, Instrumentalia d.o.o., ki se ukvarja s prodajo zahtevnih analitskih inštrumentov (HPLC, UPLC, HPLC-MS, …).
Začeli so z uvajanjem wikija, ki ga bodo potrebovali predvsem za sodelovanje znotraj podjetja. Na izobraževanju so bili prav vsi člani podjetja. Veliko zanimanja, vprašanj.
Prezentacija:
Želim uspešno uvajanje wikija. Postopno in potrpežljivo.
Aleš Čerin
Kliknite in delite naprej:
Sorodne vsebine
WikiSym: Odprti prostor deluje tudi v okolju klasičnega simpozija
Ali si predstavljate mednarodni simpozij, konferenco na kateri je program pripravljen v naprej? Z vsem kar sodi zraven: povabljeni govorniki, delavnice, predstavitev doktorskih desertacij, praktični prikazi (tuturials), postri in demonstracije, predstavitev raziskovalnih nalog, …
Vse krasno in vse ima svoje mesto. Še posebej na takem simpoziju, kjer smo se znašli skupaj zelo različni profili ljudi: razvijalci programske opreme, lingvisti, pisatelji, ki uporabljajo wiki za pisanje knjig, trenerji in wiki svetovalci, profesorji z univerz, praktični uporabniki iz velikih podjetij, bolnic in šol (taka mešana skupina je seveda sama po sebi izjemno bogastvo). Tak je WikiSym, pa vendar drugačen… Zakaj?
Nekaj bi manjkalo, če ne bi v samo jedro simpozija vključili metode odprtega prostora - izjemno močne metode za moderiranje množičnih procesov. Prvi dan smo med dogodkom odprtega prostora odprli veliko tem, ki bi sicer ostale v nas udelžencih samih in se o njih ne bi pogovarjali.
Tako pa se nas je veliko število udeležencev pravzaprav pogovarjalo, iskalo sinergične rešitve, si delilo medsebojne izkušnje, … v okolju odprtega prostora. Organizatorji so ga samo omogočili (s pomočjo facilitatorja), vse ostalo pa opravimo udeleženci sami:
- sami se organiziramo v skupine,
- sami brez organizatorjev moderiramo majhne skupine,
- sami izdelamo zapise, ki se takoj pojavijo na internetu.
Fascinantno!
Več odprtih prostorov sva z Danilotom že moderirala, vendar sem tu prvič videl izjemno učinkovito orodje za pisanje zapisov diskusij in zaključkov v odprtem prostoru. Kot se za wiki simpozij spodobi, smo zapisovali kar direktno v wiki.
Skoraj “v živo” lahko spremljate spremembe na Open Space podstrani WikiSym. Seveda vsakdo od udeležencev, ki se registrira, doda svoj pogled tudi kasneje in seveda te materiale lahko uporabimo tudi v prihodnje.Tudi vi jih lahko uporabite in celo dodate svoj pogled.
Zelo odprti prostor in zelo wiki, kajne?
Aleš Čerin
Kliknite in delite naprej:
Sorodne vsebine
WikiSym: Imamo wiki, uporaba e-pošte se pa ne zmanjša
Vsi poznamo e-pošto, kajne? Je odlično orodje za pošiljanje sporočil in zaradi svoje preprostosti jo množično uporabljamo. Pravzaprav preveč in še huje, uporabljamo jo tudi tam, kjer sploh ni primerno orodje.
Zakaj torej še uporabljamo e-pošto, ko želimo sodelovanje? Tehnično imamo že boljša orodja, pa jih ne uporabljamo. Imamo wiki, ki je orodje namenjeno skupnemu delovanju (ali kako naj prevedem “collaboration”, ki ima kot kolaboracija precej negativen prizvok), sodelovanju, zajemanju in širjenju znanja, projektnemu delu. Kratek odgovor bi bil: ker je enostavna, vsi jo poznamo, vsi jo imamo in nočemo menjati svojih navad in ker se bojimo odpreti sodelovanju.
Današnji dan na WikiSym me je navdušil Stewart Mader, legenda wiki sodelovanja in avtor izjemno branega wiki bloga Grow Your Wiki, ki nam je opisal svoje izkušnje pri projektnem delu. Projekt: sodelovalno pisanje in izdaja knjige. Kako nam wiki lahko pomaga? Wiki omogoča:
- boljšo organizacijo: Kdo začne pisati knjigo s prvim stavkom in jo konča z zadnjim? Najprej konceptualizacija, kajne? Sam pri tem uspešno uporabljam sicer še boljše orodje: sodelovalne miselne vzorce.
- informiranje o napredku: Ljudje s katerimi sodelujemo vidijo na enem mestu (brez e-pošte!) koliko smo napisali. Še več: čtivo je (če tako želimo) že obliki osnutka uporabno za nekatere uporabnike.
- vključevanje sodelavcev: Ljudje se izjemno lahko (wikiji so izjemno enostavni za uporabo in intuitivni) vključijo sodelovanje.
- enostaven izvoz vsebine: Ko je knjiga (ali kakšen drug dokument) končana, jo z lahkoto izvozimo v obliko primerno za objavo.
Poleg tega pa lahko vsebino tudi po “papirnati” izdaji pustimo v obliki wikija za nadaljne spremembe, pripombe, komentarje. Nekateri jo dajo v obliki wikija zastonj v uporabo, kot nam govori tale primer.
Ali smo pripravljeni zapustiti varni, znani svet e-pošte in se spustiti v izkušnjo wikija? Mnogo podjetij se je že, kaj pa vi?
Aleš Čerin
Kliknite in delite naprej:
Sorodne vsebine
WikiSym: Wiki navdušenci v Portu na Portugalskem
Odločil sem se udeležiti WikiSym simpozija, ki je nekakšno svetovno srečanje ljudi, ki se ukvarjajo z wiki orodjem in wiki kulturo v podjetjih, v izobraževnju in nevladnih organizacijah.
Tu smo se zbrali (okoli 130) udeleženci z vsega sveta. Nekateri so programerji, nekateri zagnani uporabniki in wiki evangelizatorji, nekateri ga uporabljamo pri svojem delu in ga poskušamo ponuditi tudi drugim. Pisana druščina in priložnost za izmenjavo idej.
WikiSym se je začel zanimivo z odprtim prostorom, ki je poleg že klasičnega v naprej pripravljenega programa odprl prostor tudi za teme, ki so pomembne za nas udeležence. Odlično! Se veselim zanimivih izmenjav pogledov.
Še načela na tem simpoziju:
- Collaboration (sodelovanje)
- Simplicity (preprostost)
- Awarness (zavedanje
- Openess (odprtost)
- Versatility (mnogostranskost, spremenljivost)
Zanimiva načela, kajne?
Se nadaljuje. Vsak dan bom poskusil kaj napisati.
Aleš Čerin
Kliknite in delite naprej:
Sorodne vsebine
Kvalifikacija analitske opreme: Kaj sodi v protokol?
Protokol kvalifikacije (PK) je po mojem mnenju najpomembnejši dokument v sistemu kvalifikacije analitske opreme. PK je pravzaprav podroben opis izvedbe konkretnih aktivnosti. Oblika ni tako pomembna. Prilagodite jo vašim dokumentacijskim standardom. Pomembno je, da vanj zapišemo vse kar je pomembno. In kaj je to? Predlagam, da vanj napišete odgovore na naslednja vprašanja: KAJ? KAKO? KDAJ? KDO? in KAJ ŠE?
Kaj?
Enostavno identificirajte analitsko opremo za katero je PK napisan. Nedvoumno, z vsemi potrebnimi številkami.
Kako?
Podrobno, po stopnjah opišite celoten postopek izvedbe posameznih parametrov. Toliko prodobno, da bo znala oseba, ki bo izvajala kvalifikacijo znala izvesti celoten postopek. Opišite tudi pripravo vseh potrebnih raztopin in potrebno kakovost standardov, če jih uporabljate. Seveda za vsak parameter določite kritične meje katerim mora analitska oprema ustrezati.
Kdaj?
Napišite frekvence izvedbe aktivnosti (kaj boste delali ob katerem času). Kaj pa je merilo za določanje frekvence? Predlagam nekaj kriterijev, vi pa za vašo opremo presodite kaj je pomembno:
- lahko so to kar zakonsko predpisani roki (npr.: za tehtnice),
- priporočila dobavitelja,
- pogostost uporabe in obremenitve,
- pogoji okolja v katerem se oprema uporablja,
- zgodovina delovanje (najprej naj bo frekvenca bolj pogosta, nato pa naj bo ob “ugodni” zgodovini manj pogosta),
- škoda zaradi izgubljenih podatkov ob neustrezni validaciji.
Kdo?
Določite osebo(e), ki lahko izvaja(jo) validacijo. Ne vpisujte imen in priimkov, pač pa zahteve, ki jim mora oseba ustrezati (npr.: šolanje, izkušnje).
Kaj še?
PK naj vsebuje še vse potrebno podatke za preventivno vzdrževanje. Predvsem napišite kaj boste redno menjavali (vi ali serviser), kako pogosto in kaj boste kvalificirali po vzdrževanju. V PK napišite kako boste postopali v primeru okvar analitske opreme (sistem kontrole sprememb).
Kako podrobno naj bo PK napisan?
Vprašanje stopnje podrobnosti je podobno kot za vsak dokument tudi za PK zelo pomembna. Nihče ne mara dokumentov, ki so preveč podrobni, preobsežni in včasih tudi natrpani z nepotrebno navlako. Sam sem videl kar nekaj protokolov proizvajalcev, ki obsegajo več “fasciklov”. Morda je to dobro za delanje vtisa na presojevalce, ki se neradi prebijajo skozi gore papirja. Po drugi strani pa protokol ne sme biti premalo podroben. Izvajalec mora natanko vedeti kako se postopki validacije izvedejo, kakšne so meje in kaj storiti, če validacijski parameter ni znotraj predpisanih meja. Vprašanja, ki se mi porajajo:
- Ali naj analitiki sploh še sami pripravljamo protokole kvalifikacije ali naj vse prepustim proizvajalcem?
- Ali smo analitiki sploh poklicani, da se z izdelavo PK ukvarjamo? Zakaj ja in zakaj ne (po vašem mnenju)?
Kako je to urejeno pri vas? Vesel bom vaših komentarjev, mnenj, pogledov.
Aleš Čerin
Kliknite in delite naprej: