HPLC seminarja: nekaj teorije in veliko praktičnega dela
Seminarja HPLC-Praktičen pristop in HPLC-Reševanje in preprečevanje težav, ki ju skupaj organiziramo že tretje leto zapored (2 termina na leto) Instrumentalia d.o.o., LabTim d.o.o. in Edusatis d.o.o., sta bil spet polna.
Kot vedno smo se malo ukvarjali s teorijo, še več pa s praktičnim delom na pravih, delujočih HPLC sistemih. Nekatere so naši serviserji namerno pokvarili in udeleženci so jih morali “spraviti v red”.
Udeležencem smo dali razvijati preprosto metodo za določanje kofeina v naravnih (kava, mate čaj, pravi čaj) in “mehkih” (Coca Cola, Red Bull, M-150) pijačah. S pomočjo nas trenerjev so udeleženci v kratki uri razvili HPLC metodo, predvsem pa so udeleženci spoznali pristop k razvoju metode in principe, ki jih je treba pri tem upoštevati. Zanimivo, da sta dve skupini, z dvema različnima metodama, z relativno slabim (netočnim - namerno!) redčenjem, dobili zelo primerljive rezultate. Glej sliko.
Rezultati: Skupina 1, Skupina 2
Rezultati so podani v mg kofeina/na dozo, ki jo zaužijemo: čaj, mate čaj: na200 ml; kava: na 100 ml; Coca-Cola: na 500 ml; Red Bull: na 250 ml; M-150: na 150 ml.
Pri seminarju, kjer rešujemo HPLC probleme in navdušujemo udeležence za preprečevanje, so udeleženci popravljali izjemno slabo razvito (namerno seveda) HPLC metodo za določanje konzervansov v kremi. Pri tem smo dobivali občutek za premike substanc z različnimi mobilnimi fazami, kako zmanjšati pritisk, kako se “znebiti” (raziskati) dodatnega vrha v kromatogramu, … Udeleženci so dobili “občutek” za HPLC metodo in kateri so vplivi na posamezne parametre.
Seveda pa vsakemu našemu seminarju sledi delavnica “Prinesi svoj problem”. S pomočjo metode odprtega prostora, rešujemo probleme, ki jih udeleženci prinesejo s seboj ali se jih domislij kar na izobraževanju. prvi dan se je razpava potegnila (pač v skladu s principom: “Če ni konec, pa ni konec.” do poznih večernih ur. Imeli smo kar kratko delavnico integriranja kromatogramov.
Udeležencem se zahvaljujemo za izjemno aktivno sodelovanje in pripravljenost. Povabljeni k komentiranju.
Aleš Čerin
Sorodne vsebine
Vpeljevanje wikija v veliko podjetje: izkušnje iz prakse
Camille Goksever, ki vpeljuje wiki v veliki ameriški naftni družbi Chevron, je na WikiSym 2008 v Portu, o katerem sem že pisal, imela odlično predstavitev dobre prakse vpeljevanja wikija v veliko družbo. Odkrito je z nami svoje izkušnje vpeljevanja wikija v izjemno raznoliko okolje naften družbe, o uspehih in priložnostih, o težavah in pristopu k reševanju težav.
Če na kratko strnem njene izkušnje bi rekel: “Postopnost, delo z ljudmi in pomembnost novega poklica, ki se rojeva: wiki vrtnarja.”
Njene izkušnje mi izjemno koristijo pri vpeljevanju wikija v veliko farmacevtsko podjetje. Tudi sam ugotavljam: pomembni so ljudje, procesi in manj tehnično vpeljevanje wikija.
Prilagam njeno prezentacijo. Hvala, Camille.
Aleš Čerin
Sorodne vsebine
Kako tehtate hlapne standarde?
Danes pa objavljam eno praktično analitsko finto. Tako preprosto, a včasih še kako pomembno.
Pri tehtanju tekočin (še posebej je to pomembno pri standardih in vzorcih), ki rade hlapijo včasih analitiki radi pozabimo na izgubo zaradi hlapenja. Ne samo poleti, tudi pozimi v zakurjenih laboratorijih. In vpliv na rezultat je seveda direkten in odvisen od hlapnosti tekočine, temperature okolja, razporeditve tekočine po površini bučke, načina tehtanja, …
Pomoč?
Tehtanje hlapnih tekočin v “past”. Primer tehtanje standarda benzilnega alkohola z injekcijsko brizgo (npr. od GC) direktno v topilo (npr. v vodo).
Saj ne da sem “odkril Ameriko”, morda pa bo komu v pomoč. Ali so vam taki nasveti dobrodošli? Vesel bom vašega odziva.
Aleš Čerin
Sorodne vsebine
Popravimo slab SOP v wikiju. Skupaj.
Sam sem dolga leta delal v velikem farmacevtskem podjetju. Med drugim sem bil odgovoren za izdelavo nekaterih dokumentov (splošnih operacijskih postopkov (SOP), navodil za uporabo, analitskih postopkov, …).
Nekatere sem moral izdelati sam, nekatere pa pregledati, da so strokovni, človeku prijazni in učinkoviti. Sedaj pa si predstavljajte moje muke ko sem moral usklajevati SOP, ki naj bi veljal na 5 različnih lokacijah podjetja. Osnutke dokumentov smo si seveda pošiljali po e-pošti ali pa kar v papirni obiliki. Včasih še sam nisem vedel, katera verzija je zadnja. Oh, ko bi imeli wiki, pravim sedaj.
Wiki pa postavi dokument v sredino. Vsi, ki se morajo ukvarjati z njim imajo dostop do njega (intranet, internet) in ga popravljajo, komentirajo. Vsi seveda tudi vidijo spremembe svojih kolegov, njihove utemeljitve sprememb, ter verzije lahko primerjajo med seboj. Skratka orodje omogoča vpogled v zadnjo verzijo skupaj z vsemi prejšnimi verzijami, pa še enostavno primerjanje verzij med seboj. Se sliši idealno?
Na Edusatis wiki sem objavil izjemno slab SOP za določanje vode Karl Fisher (dokument je NAMERNO slab!), ki potrebuje popravke.
Ali smo sposobni izdelati boljši dokument - vsebinsko, oblikovno? Želimo učinkovit in človeku prijazen dokument. Analitiki, kje ste?
Aleš Čerin
*Registracija je hitra in lahka. Želimo pa da se prijavite s pravim imenom, da preprečimo vandalizme.













