WikiSym: Imamo wiki, uporaba e-pošte se pa ne zmanjša

8. september 2008 · Objavljeno v Kultura sodelovanja, Orodja 2.0 · 6 komentarjev, komentirajte še vi. 

Vsi poznamo e-pošto, kajne? Je odlično orodje za pošiljanje sporočil in zaradi svoje preprostosti jo množično uporabljamo. Pravzaprav preveč in še huje, uporabljamo jo tudi tam, kjer sploh ni primerno orodje.

Zakaj torej še uporabljamo e-pošto, ko želimo sodelovanje? Tehnično imamo že boljša orodja, pa jih ne uporabljamo. Imamo wiki, ki je orodje namenjeno skupnemu delovanju (ali kako naj prevedem “collaboration”, ki ima kot kolaboracija precej negativen prizvok), sodelovanju, zajemanju in širjenju znanja, projektnemu delu. Kratek odgovor bi bil: ker je enostavna, vsi jo poznamo, vsi jo imamo in nočemo menjati svojih navad in ker se bojimo odpreti sodelovanju.

Današnji dan na WikiSym me je navdušil Stewart Mader, legenda wiki sodelovanja in avtor izjemno branega wiki bloga Grow Your Wiki, ki nam je opisal svoje izkušnje pri projektnem delu. Projekt: sodelovalno pisanje in izdaja knjige. Kako nam wiki lahko pomaga? Wiki omogoča:

  • boljšo organizacijo: Kdo začne pisati knjigo s prvim stavkom in jo konča z zadnjim? Najprej konceptualizacija, kajne? Sam pri tem uspešno uporabljam sicer še boljše orodje: sodelovalne miselne vzorce.
  • informiranje o napredku: Ljudje s katerimi sodelujemo vidijo na enem mestu (brez e-pošte!) koliko smo napisali. Še več: čtivo je (če tako želimo) že obliki osnutka uporabno za nekatere uporabnike.
  • vključevanje sodelavcev: Ljudje se izjemno lahko (wikiji so izjemno enostavni za uporabo in intuitivni) vključijo sodelovanje.
  • enostaven izvoz vsebine: Ko je knjiga (ali kakšen drug dokument) končana, jo z lahkoto izvozimo v obliko primerno za objavo.

Poleg tega pa lahko vsebino tudi po “papirnati” izdaji pustimo v obliki wikija za nadaljne spremembe, pripombe, komentarje. Nekateri jo dajo v obliki wikija zastonj v uporabo, kot nam govori tale primer.

Ali smo pripravljeni zapustiti varni, znani svet e-pošte in se spustiti v izkušnjo wikija? Mnogo podjetij se je že, kaj pa vi?

Aleš Čerin

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

WikiSym: Wiki navdušenci v Portu na Portugalskem

8. september 2008 · Objavljeno v Kultura sodelovanja, Orodja 2.0 · 4 komentarjev, komentirajte še vi. 

Odločil sem se udeležiti WikiSym simpozija, ki je nekakšno svetovno srečanje ljudi, ki se ukvarjajo z wiki orodjem in wiki kulturo v podjetjih, v izobraževnju in nevladnih organizacijah.

Tu smo se zbrali (okoli 130) udeleženci z vsega sveta. Nekateri so programerji, nekateri zagnani uporabniki in wiki evangelizatorji, nekateri ga uporabljamo pri svojem delu in ga poskušamo ponuditi tudi drugim. Pisana druščina in priložnost za izmenjavo idej.

WikiSym se je začel zanimivo z odprtim prostorom, ki je poleg že klasičnega v naprej pripravljenega programa odprl prostor tudi za teme, ki so pomembne za nas udeležence. Odlično! Se veselim zanimivih izmenjav pogledov.

Še načela na tem simpoziju:

  • Collaboration (sodelovanje)
  • Simplicity (preprostost)
  • Awarness (zavedanje
  • Openess (odprtost)
  • Versatility (mnogostranskost, spremenljivost)

Zanimiva načela, kajne?

Se nadaljuje. Vsak dan bom  poskusil kaj napisati.

Aleš Čerin

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

Kako vpeljati wiki v podjetje? 3. del: Poslovni wiki kot Wikipedija?

Večkrat imam težave, ko predstavljam poslovni wiki direktorjem podjetij. Predstavitev začnem z nečim znanim in to je seveda Wikipedija, ki jo vsi poznamo. Nato nadaljujem s predstavljenjem poslovnega wikija, a vendar se na koncu zgodi, da direktorji še vedno enačijo poslovni wiki z Wikipedijo…

Zadnjič sem na internetu našel odličen zapis, ki govori prav o razlikah med poslovnim wikijem in javnimi wikiji kot je Wikipedija.

Vsekakor imata poslovni wiki in Wikipedija močne skupne točke in to so:

  • zmožnost enostavnega urejanja besedil (in drugega) na brskalniku,
  • enostavno povezovanje (notranje in zunanje) in
  • izjemno dobra najdljivost znanja.

Kakšne so pravzaprav razlike med poslovnim wikijem in Wikipedijo?

  1. Uporaba: Wikipedija se uporablja za zajemanje enciklopedičnega znanja, ki ga vsi lahko pregledujejo in prijavljeni tudi urejajo.
    Poslovni wiki pa se uporablja mnogo širše in tudi drugače kot Wikipedija. Predvsem se uporablja za:

    • upravljanje znanja,
    • zajemanje tacitnega znanja,
    • sodelovalna izdelava kompleksnih dokumentov,
    • vodenje projektov,
    • načrtovanje sestankov, srečanj, izobraževanj, …
  2. Varnost: V Wikipedijo se vsakdo lahko prijavi in jo ureja. Seveda, se na tak način pojavijo tudi vandalizmi za katere pa poskrbi skupnost uporabnikov.
    Poslovni wikiji pa ponavadi niso odprti za javnost (če želimo pritegniti zunanjo javnost pač so), imajo urejene različne stopnje dostopa, ki jih uredijo administratorji. Tako imajo uporabniki dostope do različnih predelov poslovnega wikija.
  3. Prostori: Wikipedija ima samo en “prostor”, do katerega vsi lahko dostopajo in ga urejajo, poslovni wiki pa je lahko razdeljen v različne tematske prostore, do katerih lahko omejimo dostop posameznim skupinam uporabnikov.
  4. Integracija: Poslovni wiki je ponavadi kar integriran v intranet in za vstop vanj ni potrebno imeti druga uporabniška imena in gesla.
  5. Prispevanje: Stopnja prispevanja v Wikipediji in podobnih javnih wikijih sledi nekako formuli 90-9-1, kar pomeni, da je 90 % uporabnikov samo “gledalcev”, 9 % jih občasno kaj napiše, 1 % uporabnikov pa redno prispeva in njim se imamo zahvaliti za večino vsebine.
    V poslovnem wikiju je stopnja sodelovanja mnogo večja. Iz svojih izkušenj vem, da:

    • manjša kot je skupina,
    • bolj kot je povezana v tim in
    • večja kot je podpora vodstva

    višja je stopnja prispevanja. Ne moremo pa si delati utvar, da bodo kdaj vsi prispevali…

Menim, da pohoda wikija (tehnične vpeljave, filozofije wikija) nič ne more ustaviti. Samo vprašanje časa je, kdaj bo postala uporaba wikija v podjetju nekaj tako razširjenega kot je sedaj e-pošta.

Sam menim, da je za Slovenijo bolje preje začeti uporabljati wiki kot pozneje. Samo upam, da ne bo prevladala znamenita slovenska “foušija”, ki je seveda strup za vpeljavo wikija in drugih sodelovalnih orodij v podjetje.

Aleš Čerin

Ikoni: Wikimedia Commons

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

V slogu sodelovanja 2.0 tudi miselni vzorci

26. junij 2008 · Objavljeno v Orodja 2.0 · 2 komentarjev, komentirajte še vi. 

Miselni vzorci so nenadoma postali del nas. Otroci jih uporabljajo že v osnovni šoli. Odlična popotnica za življenje. Žal jih mi, ki smo se šolali v osemdesetih letih prejšnega stoletja, še nismo uporabljali.

Ni je boljše reči za konceptualizacijo kompleksne teme kot je miselni vzorec. Saj se ne da kar usesti in napisati knjigo, članek, predavanje, opisati kompleksen proces, napisati kompleksen SOP. Jaz se takih reči vedno lotim s pomočjo odličnega FreeMinda, o katerem sem že pisal.

Sodelovalni miselni vzorci

Kaj pa če je za dobro konceptualizacijo treba sodelovati z drugimi? Kaj če ljudje s katerimi je treba sodelovati niso prav blizu (več 100 km stran ali celo na drugem koncu sveta)? V svetu Sodelovanja 2.0 se je tudi za take izzive našla odlična rešitev: sodelovalni miselni vzorci.

Nimam navade delati reklame za komercialne rešitve, vendar naj bo tokrat izjema. Kot orodje za sodelovalne miselne vzorce sam uporabljam MindMeister. Orodje je sicer plačljivo (resnici na ljubo 6 miselnih vzorcev imate zastonj), a relativno poceni (38 €/leto), zelo intuitivno za uporabo (krivulja učenja je zelo strma) in uporabno.

Kako ga uporabljam?

Predstavljajte si, da jaz sedim v Ljubljani, partner s katerim morava konceptualizirati skupno izobraževanje pa blizu Maribora. Odpreva prazno stran v MindMeistru, vključiva Skype in začneva delati koncept. V nekaj urah je osnutek koncepta končan. Kasneje ga še dopolnjujeva in piliva. Nama se ni bilo treba niti enkrat srečati “v živo”. Poglejte si rezultat.

Aleš Čerin

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

Kako vpeljati wiki v veliko podjetje? 2.del: Wiki inkubator

29. maj 2008 · Objavljeno v Kultura sodelovanja, Orodja 2.0 · Komentar 

Kako človeku, ki še ni ljubil, razložiti pojem ljubezni? V vsej njeni kompleksnosti, v vseh njenih pretanjenih globočinah, v vsej veličini. Ni mogoče!

Podobno ni mogoče človeku razložiti vseh možnosti in prednosti uporabe wikija, veselja, ki ga daje skupno, sinergično grajenje in dopolnjevanje znanja, ki ga omogoča to tehnično tako enostavno orodje. Treba je poskusiti v praksi!

Poleg tega pa je sodelovanje v wiki okolju nov koncept, ljudje se pa bojijo novosti, ne želijo poskusiti, ne želijo tvegati. Še posebej ne v velikih podjetjih. Tu je iniciativa posameznikov relativno majhna.

Tako smo se v velikem podjetju, kjer sem kar nekaj napora uporabil za razlaganje, sedaj vpeljali “wiki inkubator”. Kako?

1. Poiskal sem skupino (manj kot 10) radovednih ljudi iz več oddelkov
Pomembno je, da so to ljudje, ki so nagnjeni k temu, da radi raziskujejo, so odprti za novosti, se ne bojijo skupnega iskanja. Priznam, da jih je bilo kar težko najti.

2. Skupaj smo poiskali nekaj tem, ki ljudi resnično zanimajo
Odrasli ljudje po mojih izkušnjah radi delajmo smiselne stvari. Ne želijmo se igrati kar tako za zabavo, videti želimo pomen in praktično uporabnost.

3. Odprl sem preprost wiki
Nisem želel komplicirati na začetku, zato sem odprl kar »gostovan« wiki na www.wikispaces.com.

Zgradil sem »okostje« wikija:

  • Napisal tehnična navodila za uporabo,
  • Opisal filozofijo sodelovanja v wiki okolju,
  • Dodal »peskovnik« za brezskrbno igranje,
  • Napisal še nekaj prispevkov na strokovno temo (da ljudje vidijo kako praktično izgleda),
  • Povabil ljudi k registraciji (wiki smo zaprli za javnost - v prihodnosti bomo itak uvedli interni wiki).

4. Ponudil sem se kot wiki vrtnar
Vloga wiki vrtnarja je podobna kot vloga vrtnarja v vrtu (pripravlja okolje za rast, omogoča prave pogoje za rast, odstranjuje plevel, …), samo da je njegov »vrt« virtualni svet iskanja sinergičnih rešitev množice ljudi. Več o vlogi wiki vrtnarja v kakšnem od naslednjih prispevkih.

5. Začeli smo delovati in se učiti
Pomembno se mi zdi, da delamo in se učimo v resničnem okolju, z resničnimi izzivi, na pravih problemih.

6. Po nekaj mesecih bomo naše delo ovrednotili
Poiskali bomo prednosti, slabosti wikija, skušali videti še druge možnosti uporabe wikija v konkretnem okolju podjetja.

Pričakujem, da se bodo ljudje navdušili in postali wiki »evangelizatorji« (ljudje ko bodo »dober glas pognali v deveto vas« ) za druge, bolj skeptične.

V naslednjih mesecih pričakujte na tem blogu več prispevkov na temo delovanja našega wiki inkubatorja.

Aleš Čerin

Foto: Eduardo Schafer, SXC

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

Kako vpeljati wiki v podjetje? 1. del: Načela

26. maj 2008 · Objavljeno v Orodja 2.0 · 1 komentar, komentirajte še vi. 

Foto: Speculator www.sxc.huDanes veliko govorimo o pomenu znanja. Veliko znanja se danes pravzaprav »valja« okoli nas; takega, prav uporabnega znanja. Samo “pobrati” ga je treba, sistematizirati, stalno dopolnjevati, nadgrajevati in si ga deliti. V velikem podjetju je veliko znanja skritega v ljudeh in zdi se kot da ga nočemo pobrati ali bolje nočemo se potruditi, da bi ga pobrali.

Tudi sodelovalna orodja imamo. Prav smešno je, da so nekatera odlična orodja pravzaprav zastonj (Open Source) ali pa zelo poceni, pa jih nočemo uporabiti.

Eno takih orodij je wiki, o katerem bom govoril v nekaj naslednjih prispevkih na temo na »kako ga vpeljati v podjetje«. Poudarek bo predvsem na velikih in neokretnih podjetjih. Mala podjetja so veliko bolj primerna za vpeljevanje novosti, so seveda bolj okretna, vendar tudi niso imuna na težave velikih.

Najprej bi rad podal in kratko opisal nekaj osnovnih načel za vpeljevanje wikija v podjetje:

  • Sodelovalna klima: Pomembno je, da v podjetju vlada klima sodelovanja. To je enostavno reči, pa izredno težko doseči; še posebej v kulturi, kjer prevladuje »zmagam-zgubiš« naravnanost. Sistem v podjetju mora nagrajevati sodelovanje in ne samo individualne dosežke.
  • Od spodaj-navzgor s podporo od zgoraj navzdol: Nujno je prav med ljudmi poiskati resnično potrebo, kjer je sodelovanje za uspeh nujno; ne splošno, pač pa zelo konkretno (npr. hitrejša izdelava kompleksnih dokumentov, delitev pomembnih informacij v oddelku).
  • Postopnost: Najprej bomo izvedli majhen (pilotni) projekt (npr.: en oddelek, en projekt, kratek čas), da ljudje okusijo »sladkosti« in rezultate sodelovanja. Potem naj se uporaba wikija “virusno” širi naprej.
  • Ne zanemariti »ljudskega faktorja«: Wiki orodje je enostavno in intuitivno za uporabo, tako da je treba dati večji poudarek delu z ljudmi. Tehnološki vidik je torej relativno enostaven. Zgraditi tako okolje, kjer ljudje prostovoljno prispevajo pa izredno težko in potrebno je potrpežljivo in načrtno delo. So pa rezultati seveda dragoceni.
  • Brez dodanih virov: Wiki nam mora zmanjšati stroške, mora olajšati sodelovanje in ne sme prinesti dodatnega dela.

V naslednjem prispevku bom govoril o tem kako začeti vpeljevati wiki v podjetje?

Aleš Čerin

Foto: Spekulator na www.sxc.hu

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

Sodelovanje v podjetju - tehnologija ali “vrtnarjenje”?

SodelovanjeV podjetjih (ne samo v naših, da ne bo pomote!) in sploh v organizacijah je ljudem izredno težko sodelovati. Že med ljudmi znotraj oddelka, kaj šele med oddelki. Da ne govorimo med podjetji. Znanje, spretnosti, informacije, ki jih imamo, spretno skrivamo pred drugimi. Prav radi se zapremo v svoj vrtiček.

So pa še druge možnosti, drugačne prakse. Veliko je tudi podjetij, ki so že posegla po sodobnih sodelovalnih orodjih (2.0). Ali smo pri nas že pripravljeni za tak izziv? Kaj nam pravzaprav manjka? Orodja so narejena, pripravljena za implementacijo, ki pravzaprav ni težka.

Zakaj ne uporabljamo sodelovalnih orodij še tako množično?
Odgovor po mojem mnenju leži v kulturi ljudi, organizacije, podjetja? Ni namreč dovolj tehnično naložiti wiki in že smo Podjetje 2.0. Ne gre. Potrebujemo “vrtnarje” in spodbude z vrha. Sodelovalna orodja je treba strateško vpeljati v podjetje. Od spodaj navzgor.

S partnerjem Danilom Kozodercem sva pripravila enodnevno delavnico: Sodelovanje v podjetju - tehnologija ali “vrtnarjenje”?, kjer bomo skupaj iskali poti do učinkovitega sodelovanja v podjetju.

Za predstavitev seminarja sva pripravila kar tale wiki.

Lahko pa si ogledate predstavitev seminarja tudi v obliki miselnega vzorca.

Aleš Čerin

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

Wiki v podjetju? Odlično, samo ne pri nas.

4. april 2008 · Objavljeno v Kultura sodelovanja, Orodja 2.0 · Komentar 

Wikipedija je s svojim uspehom pokazala, da veliko ljudi lahko sodeluje na skupnem projektu, da lahko skupaj ustvarijo odlično enciklopedijo, ki je zastonj dostopna prav vsakemu.

Spodbujena s tem uspehom mnoga podjetja uvajajo wiki kot sistem za zajemanje, nadgrajevanje in razširjanje znanja v svojem okolju (in seveda tudi za druge načine skupnega ustvarjanja).

Pri svojem svetovalnem delu poskušam srednji in nižji management prepričati v koristnost uporabe wikija za sodelovanje na različnih projektih. Najpogosteje doživim odpor v smislu: “Odlično orodje, vendar ne za nas.” Zakaj za vraga naj bi delil svoje znanje z drugimi? Kaj imam od tega?” “Ja, samo ne v naši kulturi.” Nekateri so celo tako neradovedni, da wikija ne želijo niti pogledati. Tako prepričani so, da wiki ni za njih…

V internem časopisov enega od velikih podjetij sem prebral take ocene o sodelovalnih orodjih: “Managerji ne vidijo elementov kompetititvnih prednosti uporabe sodelovalnih orodij. Bojijo se izgubiti kontrolo nad osebnimi informacijami.” In naprej: “Managerji psihično še niso pripravljeni za tako herezijo.” ter: “Trajalo bo 5-10 let, da bomo sodelovalna orodja začeli množično uporabljati.”

Prav nasprotno pa njihovi podrejeni vidijo veliko možnosti uporabe. In tako gradimo prav na neposrednih uporabnikih in počasi iščemo podporo v tudi managementu. Tako je tudi prav. Iniciativa od spodaj navzgor, s podporo od vrha dol.

Ali si v vašem podjetju upate SEDAJ uporabljati nekaj kar bodo “vsi” uporabljali čez 5-10 let?

Aleš Čerin

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

Nor sem na miselne vzorce ali FreeMind je zakon

4. april 2008 · Objavljeno v Orodja 2.0 · 1 komentar, komentirajte še vi. 

Miselni vzorci so uporabna reč. Zame že. Brez njih ne morem več.

Sam uporabljam brezplačni program FreeMind. Vsakodnevno ga uporabljam pri svojem svetovalnem delu. Najprej ga uporabim za svojo pripravo na svetovanje, pri svetovanju pa si direktno vpisujem potek procesa v obliki miselnega vzorca. Potem lahko v miru in enostavno stvari preuredim, potem pa še izvozim v linearno oblike (po domače v Word) in opis procesa je primeren za izdelavo splošnega operacijskega postopka (SOP). Priporočam za konceptualizacijo kompleksnih procesov.

Izjemo učinkovito orodje se mi zdi tudi pri pripravi seminarjev in delavnic. Celoten potek seminarja imam na eni sami strani. Potem pa ga gladko izvozim v XHTML (različica JavaScript) in že imam drevesno strukturo v linearni obliki.

Navdušen sem tudi nad preprostostjo uporabe. Sam sem se ga naučil uporabljati v nekaj minutah. Priporočam*.

Več o programu in brezplačno nalaganje Freeminda tukaj. Za delovanje potrebujete tudi Javo.

*Sem pa pri svojem delu opazil, da nekateri prav sovražijo miselne vzorce. Predlagam, da se tega pripevka sploh ne dotaknete in da ne klinete prav nobene povezave :-).

Aleš Čerin

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

« Predhodna stran