WikiSym: Wiki navdušenci v Portu na Portugalskem

8. september 2008 · Objavljeno v Kultura sodelovanja, Orodja 2.0 · 4 komentarjev, komentirajte še vi. 

Odločil sem se udeležiti WikiSym simpozija, ki je nekakšno svetovno srečanje ljudi, ki se ukvarjajo z wiki orodjem in wiki kulturo v podjetjih, v izobraževnju in nevladnih organizacijah.

Tu smo se zbrali (okoli 130) udeleženci z vsega sveta. Nekateri so programerji, nekateri zagnani uporabniki in wiki evangelizatorji, nekateri ga uporabljamo pri svojem delu in ga poskušamo ponuditi tudi drugim. Pisana druščina in priložnost za izmenjavo idej.

WikiSym se je začel zanimivo z odprtim prostorom, ki je poleg že klasičnega v naprej pripravljenega programa odprl prostor tudi za teme, ki so pomembne za nas udeležence. Odlično! Se veselim zanimivih izmenjav pogledov.

Še načela na tem simpoziju:

  • Collaboration (sodelovanje)
  • Simplicity (preprostost)
  • Awarness (zavedanje
  • Openess (odprtost)
  • Versatility (mnogostranskost, spremenljivost)

Zanimiva načela, kajne?

Se nadaljuje. Vsak dan bom  poskusil kaj napisati.

Aleš Čerin

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

Kako vpeljati wiki v podjetje? 3. del: Poslovni wiki kot Wikipedija?

Večkrat imam težave, ko predstavljam poslovni wiki direktorjem podjetij. Predstavitev začnem z nečim znanim in to je seveda Wikipedija, ki jo vsi poznamo. Nato nadaljujem s predstavljenjem poslovnega wikija, a vendar se na koncu zgodi, da direktorji še vedno enačijo poslovni wiki z Wikipedijo…

Zadnjič sem na internetu našel odličen zapis, ki govori prav o razlikah med poslovnim wikijem in javnimi wikiji kot je Wikipedija.

Vsekakor imata poslovni wiki in Wikipedija močne skupne točke in to so:

  • zmožnost enostavnega urejanja besedil (in drugega) na brskalniku,
  • enostavno povezovanje (notranje in zunanje) in
  • izjemno dobra najdljivost znanja.

Kakšne so pravzaprav razlike med poslovnim wikijem in Wikipedijo?

  1. Uporaba: Wikipedija se uporablja za zajemanje enciklopedičnega znanja, ki ga vsi lahko pregledujejo in prijavljeni tudi urejajo.
    Poslovni wiki pa se uporablja mnogo širše in tudi drugače kot Wikipedija. Predvsem se uporablja za:

    • upravljanje znanja,
    • zajemanje tacitnega znanja,
    • sodelovalna izdelava kompleksnih dokumentov,
    • vodenje projektov,
    • načrtovanje sestankov, srečanj, izobraževanj, …
  2. Varnost: V Wikipedijo se vsakdo lahko prijavi in jo ureja. Seveda, se na tak način pojavijo tudi vandalizmi za katere pa poskrbi skupnost uporabnikov.
    Poslovni wikiji pa ponavadi niso odprti za javnost (če želimo pritegniti zunanjo javnost pač so), imajo urejene različne stopnje dostopa, ki jih uredijo administratorji. Tako imajo uporabniki dostope do različnih predelov poslovnega wikija.
  3. Prostori: Wikipedija ima samo en “prostor”, do katerega vsi lahko dostopajo in ga urejajo, poslovni wiki pa je lahko razdeljen v različne tematske prostore, do katerih lahko omejimo dostop posameznim skupinam uporabnikov.
  4. Integracija: Poslovni wiki je ponavadi kar integriran v intranet in za vstop vanj ni potrebno imeti druga uporabniška imena in gesla.
  5. Prispevanje: Stopnja prispevanja v Wikipediji in podobnih javnih wikijih sledi nekako formuli 90-9-1, kar pomeni, da je 90 % uporabnikov samo “gledalcev”, 9 % jih občasno kaj napiše, 1 % uporabnikov pa redno prispeva in njim se imamo zahvaliti za večino vsebine.
    V poslovnem wikiju je stopnja sodelovanja mnogo večja. Iz svojih izkušenj vem, da:

    • manjša kot je skupina,
    • bolj kot je povezana v tim in
    • večja kot je podpora vodstva

    višja je stopnja prispevanja. Ne moremo pa si delati utvar, da bodo kdaj vsi prispevali…

Menim, da pohoda wikija (tehnične vpeljave, filozofije wikija) nič ne more ustaviti. Samo vprašanje časa je, kdaj bo postala uporaba wikija v podjetju nekaj tako razširjenega kot je sedaj e-pošta.

Sam menim, da je za Slovenijo bolje preje začeti uporabljati wiki kot pozneje. Samo upam, da ne bo prevladala znamenita slovenska “foušija”, ki je seveda strup za vpeljavo wikija in drugih sodelovalnih orodij v podjetje.

Aleš Čerin

Ikoni: Wikimedia Commons

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

Kako vpeljati wiki v veliko podjetje? 2.del: Wiki inkubator

29. maj 2008 · Objavljeno v Kultura sodelovanja, Orodja 2.0 · Komentar 

Kako človeku, ki še ni ljubil, razložiti pojem ljubezni? V vsej njeni kompleksnosti, v vseh njenih pretanjenih globočinah, v vsej veličini. Ni mogoče!

Podobno ni mogoče človeku razložiti vseh možnosti in prednosti uporabe wikija, veselja, ki ga daje skupno, sinergično grajenje in dopolnjevanje znanja, ki ga omogoča to tehnično tako enostavno orodje. Treba je poskusiti v praksi!

Poleg tega pa je sodelovanje v wiki okolju nov koncept, ljudje se pa bojijo novosti, ne želijo poskusiti, ne želijo tvegati. Še posebej ne v velikih podjetjih. Tu je iniciativa posameznikov relativno majhna.

Tako smo se v velikem podjetju, kjer sem kar nekaj napora uporabil za razlaganje, sedaj vpeljali “wiki inkubator”. Kako?

1. Poiskal sem skupino (manj kot 10) radovednih ljudi iz več oddelkov
Pomembno je, da so to ljudje, ki so nagnjeni k temu, da radi raziskujejo, so odprti za novosti, se ne bojijo skupnega iskanja. Priznam, da jih je bilo kar težko najti.

2. Skupaj smo poiskali nekaj tem, ki ljudi resnično zanimajo
Odrasli ljudje po mojih izkušnjah radi delajmo smiselne stvari. Ne želijmo se igrati kar tako za zabavo, videti želimo pomen in praktično uporabnost.

3. Odprl sem preprost wiki
Nisem želel komplicirati na začetku, zato sem odprl kar »gostovan« wiki na www.wikispaces.com.

Zgradil sem »okostje« wikija:

  • Napisal tehnična navodila za uporabo,
  • Opisal filozofijo sodelovanja v wiki okolju,
  • Dodal »peskovnik« za brezskrbno igranje,
  • Napisal še nekaj prispevkov na strokovno temo (da ljudje vidijo kako praktično izgleda),
  • Povabil ljudi k registraciji (wiki smo zaprli za javnost - v prihodnosti bomo itak uvedli interni wiki).

4. Ponudil sem se kot wiki vrtnar
Vloga wiki vrtnarja je podobna kot vloga vrtnarja v vrtu (pripravlja okolje za rast, omogoča prave pogoje za rast, odstranjuje plevel, …), samo da je njegov »vrt« virtualni svet iskanja sinergičnih rešitev množice ljudi. Več o vlogi wiki vrtnarja v kakšnem od naslednjih prispevkih.

5. Začeli smo delovati in se učiti
Pomembno se mi zdi, da delamo in se učimo v resničnem okolju, z resničnimi izzivi, na pravih problemih.

6. Po nekaj mesecih bomo naše delo ovrednotili
Poiskali bomo prednosti, slabosti wikija, skušali videti še druge možnosti uporabe wikija v konkretnem okolju podjetja.

Pričakujem, da se bodo ljudje navdušili in postali wiki »evangelizatorji« (ljudje ko bodo »dober glas pognali v deveto vas« ) za druge, bolj skeptične.

V naslednjih mesecih pričakujte na tem blogu več prispevkov na temo delovanja našega wiki inkubatorja.

Aleš Čerin

Foto: Eduardo Schafer, SXC

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

Prebojni management s profesorjem Shojijem Shibo

Članek je pripravil Gregor Cerinšek, mladi raziskovalec v podjetju TERO d.o.o. in projektni manager pri RTCZ (Regionalni tehnološki center Zasavje).
Članek je bil objavljen tudi v aprilski številki revije IRT3000
.

Seminar prebojnega managementa (ang. Breakthrough Management) je organiziralo podjetje Vizor, kjer so razvili koncept »odprtega prostora za učenje«, ki predstavlja inovativen način skupinskega reševanja problemov.

V duhu odprtega prostora je potekal tudi seminar prebojnega managementa, ki ga je vodil profesor Shoji Shiba iz Japonske. Kot vrhunski mednarodni strokovnjak za kakovost je prejel Demingovo nagrado, eno največjih svetovnih priznanj na omenjenem področju. V sodelovanju s Konfederacijo indijske industrije (CII) soustvarja prebojne zgodbe indijskih podjetij. Prav tako si lasti velike zasluge pri uvajanju dobrih praks in metodologij stalnih izboljšav (ang. TQM - Total Quality Management) v industrijo in vlade Kitajske, Francije, Madžarske, Irske, Norveške in Velike Britanije.

Predavanja profesorja Shibe niso klasično, »ex cathedra« naravnana. Temeljijo predvsem na aktivnem sodelovanju vseh udeležencev z namenom učenja in pridobivanja prebojnih veščin.

Glavni namen seminarja je bil predstaviti ključne značilnosti prebojnega managementa s posebnim poudarkom na razvijanju veščin petstopenjskega procesa odkrivanja in razvijanja prebojnih idej.

  • Obstajajo tri razvojne stopnje managementa; kontrola, stalne izboljšave in preboj. Uspešen management mora obvladovati vse tri. Hkrati mora pravilno oceniti, v katerih trenutkih poslovanja podjetja se določena stopnja implementira.
  • Management kontrole spreminja vsakodnevne procese ter uvaja standarde v podjetju. Uveljavil se je v 30 in 40 letih v ZDA in je značilen za masovno proizvodnjo.
  • Management stalnih izboljšav spreminja obstoječe standarde, a kljub temu ohranja osrednjo poslovno dejavnost podjetja. Glavni cilj je natančno prepoznati potrebe odjemalcev in jih posledično zadovoljiti. Management stalnih izboljšav se je razvil v 70 in 80 letih na Japonskem.
  • Če pa želi podjetje rasti s pospešeno hitrostjo tudi v negotovi prihodnosti, mora posegati po radikalnih poslovnih idejah, ki lahko vključujejo tudi spremembo panoge ali preobrazbo podjetja. Zato je na tretji razvojni stopnji prebojni management, ki z uvajanjem prebojnih inovacij spremeni osrednjo dejavnost podjetja. S prebojem podjetje osvoji nove trge ter si ustvari nov segment odjemalcev, ki do tega trenutka še ni obstajal. Predstavlja ključno veščino vrhunskih in vizionarskih voditeljev.
  • Podjetje, ki želi narediti preboj, mora v prvi vrsti preprečiti obstoječemu poslovanju, da ta ne ogrozi in uniči prihodnjega.
    Naučiti se mora:
  1. kako pozabiti naučeno,
  2. kdaj ne sme poslušati glasu odjemalcev in
  3. kako zaznati prihajajoče izzive, ki bodo spremenili njegovo osrednjo poslovno dejavnost.

Ključno orodje prebojnega managementa je petstopenjski proces odkrivanja in razvijanja prebojnih idej, kar je bilo na aktiven način tudi predstavljeno na seminarju. Z njim lahko v podjetju prepoznavamo prikrite simbole, ideje, probleme, kompetence, priložnosti ter jih preobrazimo v jasne in artikulirane koncepte.

Orodje temelji na oblikovanju soglasja v timu oz. organizaciji. Profesor Shiba je na seminarju z udeleženci oblikoval dva razvojna tima in ga popeljal skozi vse procesne stopnje. Rezultati so bili shematsko predstavljeni v obliki modela in hipotez, ki so začrtali vizijo in nakazali smeri prihodnjega prebojnega razvoja.

Gregor Cerinšek, raziskovalec in projektni manager

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

Uporabljate kromatografski forum? In zakaj ne?

10. april 2008 · Objavljeno v Kultura sodelovanja · Komentar 

Na spletu je odličen forum za kromatografiste. Imenuje se Chromatography Forum, kjer lahko sprašujete, odgovarjate ali pa samo sledite zanimivim kromatografskim razpravam:

Registrirajte se, sprašujte, prispevajte, sodelujte. To je način učenja, kjer se človek sproti uči (t.i. “spotoma” učenje - “Serendipity Learning”). Učenje je vedno dvosmerno: daš in dobiš.

Na forumu je veliko izkušenih kromatografistov, ki tudi redno odgovarjajo. Dobrodošli!

Registrirajte se

Aleš Čerin

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

Sodelovanje v podjetju - tehnologija ali “vrtnarjenje”?

SodelovanjeV podjetjih (ne samo v naših, da ne bo pomote!) in sploh v organizacijah je ljudem izredno težko sodelovati. Že med ljudmi znotraj oddelka, kaj šele med oddelki. Da ne govorimo med podjetji. Znanje, spretnosti, informacije, ki jih imamo, spretno skrivamo pred drugimi. Prav radi se zapremo v svoj vrtiček.

So pa še druge možnosti, drugačne prakse. Veliko je tudi podjetij, ki so že posegla po sodobnih sodelovalnih orodjih (2.0). Ali smo pri nas že pripravljeni za tak izziv? Kaj nam pravzaprav manjka? Orodja so narejena, pripravljena za implementacijo, ki pravzaprav ni težka.

Zakaj ne uporabljamo sodelovalnih orodij še tako množično?
Odgovor po mojem mnenju leži v kulturi ljudi, organizacije, podjetja? Ni namreč dovolj tehnično naložiti wiki in že smo Podjetje 2.0. Ne gre. Potrebujemo “vrtnarje” in spodbude z vrha. Sodelovalna orodja je treba strateško vpeljati v podjetje. Od spodaj navzgor.

S partnerjem Danilom Kozodercem sva pripravila enodnevno delavnico: Sodelovanje v podjetju - tehnologija ali “vrtnarjenje”?, kjer bomo skupaj iskali poti do učinkovitega sodelovanja v podjetju.

Za predstavitev seminarja sva pripravila kar tale wiki.

Lahko pa si ogledate predstavitev seminarja tudi v obliki miselnega vzorca.

Aleš Čerin

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

Wiki v podjetju? Odlično, samo ne pri nas.

4. april 2008 · Objavljeno v Kultura sodelovanja, Orodja 2.0 · Komentar 

Wikipedija je s svojim uspehom pokazala, da veliko ljudi lahko sodeluje na skupnem projektu, da lahko skupaj ustvarijo odlično enciklopedijo, ki je zastonj dostopna prav vsakemu.

Spodbujena s tem uspehom mnoga podjetja uvajajo wiki kot sistem za zajemanje, nadgrajevanje in razširjanje znanja v svojem okolju (in seveda tudi za druge načine skupnega ustvarjanja).

Pri svojem svetovalnem delu poskušam srednji in nižji management prepričati v koristnost uporabe wikija za sodelovanje na različnih projektih. Najpogosteje doživim odpor v smislu: “Odlično orodje, vendar ne za nas.” Zakaj za vraga naj bi delil svoje znanje z drugimi? Kaj imam od tega?” “Ja, samo ne v naši kulturi.” Nekateri so celo tako neradovedni, da wikija ne želijo niti pogledati. Tako prepričani so, da wiki ni za njih…

V internem časopisov enega od velikih podjetij sem prebral take ocene o sodelovalnih orodjih: “Managerji ne vidijo elementov kompetititvnih prednosti uporabe sodelovalnih orodij. Bojijo se izgubiti kontrolo nad osebnimi informacijami.” In naprej: “Managerji psihično še niso pripravljeni za tako herezijo.” ter: “Trajalo bo 5-10 let, da bomo sodelovalna orodja začeli množično uporabljati.”

Prav nasprotno pa njihovi podrejeni vidijo veliko možnosti uporabe. In tako gradimo prav na neposrednih uporabnikih in počasi iščemo podporo v tudi managementu. Tako je tudi prav. Iniciativa od spodaj navzgor, s podporo od vrha dol.

Ali si v vašem podjetju upate SEDAJ uporabljati nekaj kar bodo “vsi” uporabljali čez 5-10 let?

Aleš Čerin

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

« Predhodna stran