Prodaji HPLC sistemov tudi gospodarska kriza nič ne more

11. april 2009 · Objavljeno v Analitika · Komentar 

img_0109-smallProizvajalci analitske opreme, ki se jo uporablja tudi za analizo sledov strupov v hrani (HPLC - tekočinska kromatografija visoke ločljivosti in UPLC - tekočinska kromatografija ultravisoke ločljivosti), se bo v naslednjih letih kljub gospodarski krizi dobro prodajala. Letni porast prodaje bo okoli 5,4 %. Zanimivo kajne?

In ZAKAJ se bo prodalo več HPLC in UPLC sistemov? Več na mojem osebnem blogu PREPROSTOST.

Posledično bo potrebnih tudi več laboratorijev, več HPLC analitikov, več HPLC seminarjev. Mimogrede, v Ljubljani se odpira nov sodoben regionalni razvojni laboratorij Chemilab, s katerim sodelujemo pri postavitvi sistema kakovosti. Iščejo analitike, ki imajo izkušnje na HPLC.

Aleš Čerin

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

HPLC seminarja: nekaj teorije in veliko praktičnega dela

23. oktober 2008 · Objavljeno v Analitika · 4 komentarjev, komentirajte še vi. 

Seminarja HPLC-Praktičen pristop in HPLC-Reševanje in preprečevanje težav, ki ju skupaj organiziramo že tretje leto zapored (2 termina na leto) Instrumentalia d.o.o., LabTim d.o.o. in Edusatis d.o.o., sta bil spet polna.

Kot vedno smo se malo ukvarjali s teorijo, še več pa s praktičnim delom na pravih, delujočih HPLC sistemih. Nekatere so naši serviserji namerno pokvarili in udeleženci so jih morali “spraviti v red”.

Udeležencem smo dali razvijati preprosto metodo za določanje kofeina v naravnih (kava, mate čaj, pravi čaj) in “mehkih” (Coca Cola, Red Bull, M-150) pijačah. S pomočjo nas trenerjev so udeleženci v kratki uri razvili HPLC metodo, predvsem pa so udeleženci spoznali pristop k razvoju metode in principe, ki jih je treba pri tem upoštevati. Zanimivo, da sta dve skupini, z dvema različnima metodama, z relativno slabim (netočnim - namerno!) redčenjem, dobili zelo primerljive rezultate. Glej sliko.
Rezultati: Skupina 1, Skupina 2
Rezultati so podani v mg kofeina/na dozo, ki jo zaužijemo: čaj, mate čaj: na200 ml; kava: na 100 ml; Coca-Cola: na 500 ml; Red Bull: na 250 ml; M-150: na 150 ml.

Pri seminarju, kjer rešujemo HPLC probleme in navdušujemo udeležence za preprečevanje, so udeleženci popravljali izjemno slabo razvito (namerno seveda) HPLC metodo za določanje konzervansov v kremi. Pri tem smo dobivali občutek za premike substanc z različnimi mobilnimi fazami, kako zmanjšati pritisk, kako se “znebiti” (raziskati) dodatnega vrha v kromatogramu, … Udeleženci so dobili “občutek” za HPLC metodo in kateri so vplivi na posamezne parametre.

Seveda pa vsakemu našemu seminarju sledi delavnica “Prinesi svoj problem”. S pomočjo metode odprtega prostora, rešujemo probleme, ki jih udeleženci prinesejo s seboj ali se jih domislij kar na izobraževanju. prvi dan se je razpava potegnila (pač v skladu s principom: “Če ni konec, pa ni konec.” do poznih večernih ur. Imeli smo kar kratko delavnico integriranja kromatogramov.

Udeležencem se zahvaljujemo za izjemno aktivno sodelovanje in pripravljenost. Povabljeni k komentiranju.

Aleš Čerin

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

HPLC: Spet dodatni vrh v kromatogramu: tokrat je krivec kisik!

16. junij 2008 · Objavljeno v Analitika · Komentar 

Ko na naših HPLC izobraževanjih iščemo kandidate za dodatne vrhove skoraj nihče ne pomisli za pline. Pa vendar so lahko krivi tudi raztopljeni plini.

V tem prispevku pa bi se rad dotaknil še enega vira dodatnih vrhov, ki pa niso posledica našega “packanja”, pač pa izhajajo iz vsebnosti raztopljenega kisika v naših vzorcih.

Mobilno fazo skrbno razplinimo kajne? Kaj pa topilo, vzorec in standard? Teh seveda ne. In tako se nam zgodi, da je vsebnost raztopljenega kisika v topilu, vzorcu in standardu višja kot v mobilni fazi. In kisik se (menda v kompleksu z metanolom) tudi zadrži na koloni. Pri mobilni fazi voda:metanol (50:50 V/V) je zadrževalni čas kisika okoli 4,2 minute na C-18 koloni 150 x 4,6 mm, pri pretoku 1,0 ml/minuto (k’ je priblično 1,8). Pri 210 nm se pri primerni občutljivosti detektorja vidi prav lep vrh.

Kako lahko ugotovimo, da naš vrh izhaja iz kisika?

Povečanje ali zmanjšanje kisika v vzorcu, bi povečalo ali zmanjšalo vrh kajne? Predlagam, da močno stresete vzorec in s tem vnesete dodaten kisik v vzorec. Sumljivi vrh bi se moral povečati. Seveda pa lahko uberete drugo, težjo pot; da razplinite vzorec in sumljivi vrh bi se moral zmanjšati.

Kako si pomagati?

  • Če dodatni vrh ne moti, kvantitativnega določanja naših komponent, ga enostavno pustimo pri miru. Če izvedemo zgoraj opisani test pač vemo, da izhaja iz kisika in ne iz našega vzorca in tudi ni posledica naših “packarij”.
  • Če je vrh velik in moti določanje naših komponent, lahko zmanjšamo razplinjevanje mobilne faze. S tem vrh kisika zmanjšamo na bolj primerno velikost. Seveda, če naše črpalke prenesejo povečano vsebnost kisika v mobilni fazi. Nekatere so bolj občutljive kot druge.
  • Ena od mogočih rešitev bi bila, da bi razplinili vzorec. Tudi to ni preveč priporočljivo, kajti z razplinjevanjem bi lahko skoncentrirali vzorec (odparevanje topila), kar seveda vpliva na rezultat.
  • Še ena možnost obstaja na katero pa je treba misliti prej - pri razvoju metode. Kisik je namreč veliko bolj topen v metanolu kot v acetonitrilu, zato lahko zamenjamo metanol v mobilni fazi z ustreznim deležem acetonitrila. In seveda ohranimo enako polarnost mobilne faze.

Prav pametnih in učinkovitih rešitev ni na razpolago, ne da bi imeli veliko dela ali pa da bi vplivali na verodostojnost analitskih rezultatov. Upam pa, da sem vsaj opozoril na še enega kandidata za dodatne vrhove v naših kromatogramih. Morda si pa pri kakšnem primeru ne boste tako razbijali glave z neželjenim vrhom.

Aleš Čerin

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

HPLC kolone: Ali imamo svoj test za kolone?

5. maj 2008 · Objavljeno v Analitika, Kakovost · Komentar 

Ni je bolj “tečne” stvari, kot če se zgodi, da je analiza “super nujna” - kar je skoraj vedno, nam pa ločitev ne ustreza.

Ali pa, pritisk na koloni je previsok. Ali pa, zamaknjeni retencijski časi. Ali pa, dodatni vrhovi, ki se lepo počasi valijo iz kolone. Ali pa … še bi se dalo naštevati. Naša reakcija - zamenjaj kolono - ni vedno možna. Pač nimamo na zalogi enake kolone. Drugo podobno kolono v reguliranem okolju pa ni dovoljeno kar tako uporabiti.

Test kolon

Tako radi krivdo za neustrezno ločitev naprtimo koloni. Sam bi sicer najprej posumil na druge možnosti. Predvsem pa bi pogledal na zapise o obnašanju kolone v preteklosti. Ali sploh imamo take zapise? Ali pravzaprav sploh vemo kako se obnaša cevka, ki jo imamo vpeto v sistem? Ali imamo svoj test kolone, ki bi nam še pred prvo uporabo kolone pokazal njene značilnosti? Ali pa imamo samo test proizvajalca, ki je seveda idealiziran in večinoma neprimeren za naše okolje? In od vsakega proizvajalca dobimo malo drugačen test …

Pomislimo, kakšen test bi bil primeren za naše okolje in ki bi nam prinesel največ koristnih informacij. V celotnem “življenskem krogu” kolone. Predlagam, da razvijete svoj test za kolone, ki bo za vas ustrezen, za vašo analitiko, za vaše spojine, za vaš način dela.

Prednosti testa

Prva prednost: Predlagam, da že pred prvo uporabo kolono testirate z vašim testom, da boste vedeli kako se obnaša. Lahko jo boste primerjali z drugimi serijami enakih kolon. Veliko proizvajalcev zagotavlja ponovljivost med različnimi serijami stacionarne faze. Če kolone ne bodo zadovoljivo ponovljive, jih boste lahko reklamirali. To je ena prednost testa.

Druga prednost je ta, da vsakič, ko ločitev pri rutinskem testu ni ustrezna, primerjate na nekaj neodvisnega od vaše metode. To vam bo v veliko pomoč pri grobem definiranju težav: analitika ali kaj drugega. Takoj lahko določite izvor problema:

  • Problem je kolona - če testiranje pokaže, da se je močno spremenila (npr.: retencijski časi testnih komponent so drugačni)
  • Problem je drugje (npr.: napačna mobilna faza, HPLC sistem, …).

Kakšen test?

Na kratko: tako enostaven, kot se da in primeren za vaše okolje. Samo kot primer predlagam naslednji test:

  • Mobilna faza: voda : metanol - 30 : 70 (v/v)
  • Pretok: 2,0 ml/min
  • Valovna dolžina: odvisno od substanc (okoli 254 nm, če se da)
  • Testne substance (najbolje, da jih določite sami iz svojega okolja): uracil (za merjenje praznega volumna v koloni), nepolarna komponenta (vaša ali npr. toluen) za merjenje hidrofobnih lastnosti kolone, bazična komponenta (vaša ali npr. piridin) za merjenje silanolnega efekta, kisla komponenta (vaša ali npr. fenol) za merjenje obnašanja kolone do kislih komponent.
  • OPOMBA: Lahko določite več komponet za vsako kategorijo, vendar ne pretiravajte. Za vsako področje največ dve!

Kaj meriti?

  • Kapacitivni faktor za vse komponente: merilo za obnašanje kolone za različne komponente, pri nepolarni komponenti - merilo za hidrofobne lastnosti kolone,
  • Faktor asimetrije za bazične komponente: merilo za silanolne lastnosti kolone
  • Retencijski čas uracila: merilo praznega prostora v koloni
  • Število teoretičnih prekatov (N): pokazatelj učinkovitosti kolone
  • Pritisk na koloni: merilo napolnjenosti, tudi blokade kolone

Kot povsod v življenju, je tudi v kromatografiji bolje preprečevati kot zdraviti. Dobro razvit in seveda redno uporabljan test je odlično orodje za oboje: za “zdravljenje” težav na HPLC in tudi za preventivo.

Želim vam veliko sreče pri razvoju testa.

Poročajte o rezultatih v vašem laboratoriju! Z veseljem bomo objavili.

Aleš Čerin

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

HPLC: O čistoči v laboratoriju …

22. april 2008 · Objavljeno v Analitika · Komentar 

HPLC je kompleksna analitska tehnika. Kljub izrednemu tehničnemu napredku, so težave na HPLC še vedno zanimiva tema kajne? Vedno je kaj, kar preseneti še tako izkušenega analitika.

Danes pa ne bom govoril o težavah na HPLC, pač pa o preprečevanju težav na HPLC. To je zelo široka tema. Pišem namreč o temi, za katero menim, da je osnova za preprečevanje težav na HPLC: o čistoči v laboratoriju. O njej se med kromatografisti ne govori veliko. Tudi sicer ne maramo preveč “sistemov za zagotavljanje čistoče” ali pa se z njimi sploh ne želimo ukvarjati.

Ta tema je še posebno pomembna ko analiziramo:

  • nizke koncentracije snovi,
  • pri nizkih valovnih dolžinah (UV detekcija) in še posebej pri
  • gradientni HPLC analitiki.

Dejstva: HPLC je kromatografska tehnika, ki ločuje komponente med seboj (ali pa tudi ne, včasih pripomnijo hudomušni). Na kromatogramu se vidi vse, kar naš detektor zazna. Tudi snovi, ki nekako “priletijo” v našo raztopino od kdovekod.

Od kod pa lahko “priletijo” neznani vrhovi?

Pomislimo na vse možnosti. Torej, vse kar je v stiku z našim vzorcem (ali standardom), ga lahko tudi onesnaži. S čim vse pa je v stiku vzorec in kaj se lahko zgodi?

Pa poglejmo vzorec (večina stvari velja tudi za standard) na poti od vzorčenja do kolone in si zastavimo zanimiva vprašanja:

  • Vzorčenje: S čim vzorčimo in v kaj vzorčimo (čistoča posod in pribora)? Ali je vzorec trden ali tekoč? Ali vzorec lahko kaj “potegne” iz posode v katero smo vzorčili?
  • Topilo za pripravo vzorca: Kakovost topil: ali lahko kaj prispevajo v raztopino, kar se vidi na kromatogramu? Čistoča posode za pripavo topila? Kje jo hranimo? Ali uporabljamo isto (ne samo enako!) topilo za standard in za vzorec?
  • Priprava vzorca: Ali preprečimo dostop prahu, da se useda na naš vzorec? V ilustracijo si poglejmo primer: Predstavljajte si zelo trde tablete, ki jih je pomočjo terilnice in pestila treba streti v fin prah. Treti je treba zelo intenzivno. Pri tem koščki tablet včasih dobesedno “skačejo” po okolici. Tudi v sosedovo terilnico, v kateri je imel zmlet svoj vzorec. In že imamo dodatne vrhove v kromatogramu.
  • Filtriranje: Ali imamo kakovostne filtre, ki ne odpuščajo? Kje jih hranimo? Ali jih hranimo zaprte, da se na njih ne nabira prah iz laboratorija? Ali zavržemo prvi filtrat? Če da, koliko? Je to validirano?
  • Laboratorijska steklovina: Ali obvladujemo čiščenje laboratorijske steklovine? Ali je postopek čiščenja validiran? Pralna sredstva in njihovo menjavanje? Hranjenje laboratorijske steklovine? Možnost kontaminacije?
  • Viale in septe: Kakovostne, od znanih dobaviteljev? Pranje vial: ali je to za nas sploh sprejemljivo? Ali pogosto menjamo dobavitelje?

Gotovo so nekatera od zgornjih vprašanj za marsikoga prav pikolovska in bo morda samo zamahnil z roko, vendar izkušnje kažejo, da so problemi z dodatnimi vrhovi možni v vseh teh točkah.

Vseeno pa predlagam, da si najprej odgovorite na naslednja vprašanja, preden greste v akcijo:

  • Ali sploh analiziramo snovi v nizkih koncentracijah?
  • Ali delamo pri nizkih valovnih dolžinah (UV= pod 230 nm) ali pri drugih zelo občutljivih načinih detekcije (npr. flourescenca)?
  • Ali pri analizi nizkih koncentracij uporabljamo gradientno analitiko?

Če ste si na na ta vprašanja odgovorili z DA, se vam lahko “zgodijo” dodatni vrhovi, za katere boste morali dokazati od kod prihajajo (če delate v farma industriji!). Več kot je DA-jev in bolj kot greste v skrajnosti, večja je možnost za problem. Ocenite sami!

Rešitve?

Kar na dlani se ponujajo: zagotavljanje čistoče v laboratoriju, validirani procesi in dobra organizacija laboratorijskega dela. Naporno!

Aleš Čerin

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

HPLC seminarji

18. april 2008 · Objavljeno v Analitika · 3 komentarjev, komentirajte še vi. 

Ponovno smo izvedli (Instrumentalia d.o.o., LabTim d.o.o. in Edusatis d.o.o.) serijo HPLC izobraževanj (HPLC Praktičen pristop in HPLC Reševanje in preprečevanje težav - SLO in HR). Vsi seminarji so bili polno zasedeni in po mnenju udeležencev zelo uspešni.

Seminarji so zelo interaktivni in praktično naravnani. Udeleženci so polni vprašanj in vidi se, da jih HPLC privlači. Da jim je zanimiva tehnika.

Na HPLC Osnove tehnike so udeleženci razvijali metodo za kofein v pijačah (kava, zeleni čaj, Coca-Cola, Red Bull in Cockto - samo za primerjavo, ker je deklarirano brez kofeina). Obe skupini sta metodo uspešno razvili in dobili tudi precej primerljive rezultate.

1. skupina:

  • Kava: 122 mg kofeina /skodelico
  • Zeleni čaj: 41 mg kofeina /skodelico
  • Coca-Cola: 46 mg kofeina /500 ml
  • Red Bull: 71 mg kofeina /250 ml
  • Cockta: 0 kofeina /500 ml

2. skupina:

  • Kava: 102 mg kofeina /skodelico
  • Zeleni čaj: 45 mg kofeina /skodelico
  • Coca-Cola: 46 mg kofeina /500 ml
  • Red Bull: 73 mg kofeina /250 ml
  • Cockta: 0 kofeina /500 ml

Zanimivo, da se rezultati dobro ujemajo z rezultati prejšnjega seminarja.

O škodljivosti kofeina (posebej za otroke) pa si oglejte zapis na istem blogu.

Na vseh treh seminarjih smo po koncu uradnega dela pripravili delavnico po metodi Odprtega prostora na temo “Prinesi svoj problem”, na kateri so udeleženci predstavili svoje probleme, ki smo jih skupaj reševali.

Še povabljeni na Chromatography Forum*, kjer sem povprašal o škodljivosti diklorometana in heksana za kolono in HPLC sistem. Bomo videli kaj bodo mojstri odgovorili …

Vsem udeležencem se zahvaljujemo za živahnost, pripravljenost in veselje do analitske tehnike.

Trenerji: Primož, Boštjan, Tomaž in Aleš

* Pri registraciji na kromatografski forum je treba vnesti število pi na 5 decimalk natančno. Eden od naših bralcev nas je opozoril, da se ne more registrirati. Res je problem, vendar je finta samo v tem, da je treba število pi vnesti z decimalno piko in ne vejico. Potem pa gre! Vnesite: 3.14159

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

Uporabljate kromatografski forum? In zakaj ne?

10. april 2008 · Objavljeno v Kultura sodelovanja · Komentar 

Na spletu je odličen forum za kromatografiste. Imenuje se Chromatography Forum, kjer lahko sprašujete, odgovarjate ali pa samo sledite zanimivim kromatografskim razpravam:

Registrirajte se, sprašujte, prispevajte, sodelujte. To je način učenja, kjer se človek sproti uči (t.i. “spotoma” učenje - “Serendipity Learning”). Učenje je vedno dvosmerno: daš in dobiš.

Na forumu je veliko izkušenih kromatografistov, ki tudi redno odgovarjajo. Dobrodošli!

Registrirajte se

Aleš Čerin

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

Postopek merjenja mrtvega volumna HPLC sistema

4. april 2008 · Objavljeno v Analitika · Komentar 

Merjenje mrtvega volumna je koristno rutinsko opravilo v laboratoriju. In postopek ni zapleten.

1. Pripravi 1 % raztopino acetona v metanolu.
2. Odstrani HPLC kolono in kapilari kratko skleni.
3. Kromatografski pogoji:

  • mobilna faza: metanol,
  • pretok: 1,0 ml/min (izmeri z merilnim valjem in štoparico dejanski pretok),
  • valovna dolžina: 254 nm
  • volumen injiciranja: 20 mikrolitrov

4. Injiciraj 1% aceton in posnemi kromatogram.

5. Izračunaj mrtvi volumen po naslednji formuli: MV = 1,7 x W x 1000

-MV … mrtvi volumen (v mikrolitrih)

-W … širina odziva acetona na polovici višine (v min)

-1000 … pretok (v mikrolitrih/min)

Koliko je mrtvi volumen vašega HPLC sistema?

Aleš Čerin

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

Voda za HPLC. Kako čista si?

4. april 2008 · Objavljeno v Analitika · Komentar 

VodaPreko 100 (v 1,5 leta) zadovoljnih udeležencev naših HPLC izobraževanj smo včeraj dodali še 16 novih. Naša izobraževanja (skupaj jih pripravljamo Instrumentalia, LabTim in Edusatis - kar je nenavadno za naše slovenske razmere, kjer vsak “okopava svoj vrtiček”, kajne?) so zastavljena izredno praktično (delujoči HPLC sistemi, malo teorije, veliko praktičnega dela) z delom v malih skupinah (po 5 udeležencev), kjer vsi dejavno sodelujejo pri reševanju HPLC problemov.

Izobraževanje se vedno konča s pogovorom v okolju Odprtega prostora, ki se preprosto imenuje “Prinesi svoj problem”. Udeleženci prinesejo (dobesedno: s kromatogrami, včasih tudi z vzorci, s kolono in MF) svoje probleme in jih potem skupaj rešujemo. Včeraj smo imeli enega prav zanimivega.

Kratek opis:

  • HPLC gradientna analitika;
  • flourescentna detekcija in visoka občutljivost;
  • pri snemanju gradienta na mestu eluiranja vrhov, ki nas zanimajo, se pojavi “šopek” dodatnih vrhov, ki motijo kvantizacijo.

Od kje se pojavi “šopek” vrhov?

Tuhtali smo in tuhtali in na koncu složno obtožili vodo (kot možen izvor pa mikrobiološko kontaminacijo vode). Vodo imajo sicer odlično (Millipore), vendar pri flourecenčni detekciji se vidijo tudi ekstremno nizke koncentracije primesi.

Kako jo očistiti organskih primesi, ki flourescirajo?

Našli smo nekaj možnosti:

  • Izredno povečati pretok vode v Millipore aparatu (redčenje nesnage). Če to ne pomaga dovolj pa …
  • … spiranje vode, ki se bo uporabila za pripravo MF in vzorcev, preko SPE kolon (paziti na zmogljivost kolone) in če še ni v redu …
  • … spiranje vode kar preko HPLC sistema (preko lepe nove kolone).

V obeh primerih spiranja preko kolon računamo, da primesi ostanejo na koloni, voda pa je očiščena. Kolegica bo to doma v laboratoriju poskusila in upam, da se kaj oglasi.

Potem pa seveda sledi dobra preventiva. Kakšna? Ima kdo kakšno idejo?

Kako pa vi čistite vodo v takih primerih?

Aleš Čerin

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine