ProjektWiki: Dve muhi na en mah - rešen izziv in vpeljan wiki

23. januar 2009 · Objavljeno v Orodja 2.0, Wiki · Komentar 

projektwikineza

Predstavljate si, da imate kompleksen izziv za katerega menite, da bi ga lahko rešila skupina predanih ljudi, ki so za iskanje rešitev pripravljeni prevzeti odgovornost.

Za take izzive je najboljša moderacijska metoda Odprti prostor, ki jo s kolegom Danilom Kozodercem prakticirava v podjetjih, šolah in nevladnih organizacijah.

Velikokrat se zgodi, da dobre pobude, ideje, načrti, … do katerih smo prišli na vznemirljivem dogodku odprtega prostora “izhlapijo”, izzvenijo, propadejo, … Ni nekoga, ki bi dajal pobude za nadgradnjo idej, za bolj podrobno definiranje poti za izpeljavo, za prenos v prakso.  Včasih tudi vodje niso primerni za zagotavnjanje odprtega prostora (varen prostor, kjer se ljudje lahko izrazijo).

Veliko sva tuhtala o tem in prišla na idejo, da bi odprti prostor nadaljevali v okolju wikija, ki je prav tako odprto orodje za sodelovanje. Pripravila sva koncept ProjektWiki, ki pripelje dobre energije iz odprtega prostora v virtualni svet wikija. Midva pomagava kot moderatorja v odprtem prostoru in kot moderatorja v wikiju.

Vzpostavljen wiki, pa vam, kot stranski učinek, omogoča tudi druge vrste sodelovanja:

  • projektno delo,
  • izdelavo dokumentov,
  • sistem za upravljanje dokumentov,
  • upravljanje znanja,

Orodje, ki ga uporabljamo pri svojem delu, je TikiWiki.

Aleš Čerin

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

Začeti wiki kot “postavljanje skednja”

25. november 2008 · Objavljeno v Kultura sodelovanja, Orodja 2.0 · Komentar 

Wiki sodelovanje je pri nas še dokaj nov koncept. Prepričan sem, da ga bomo čez nekaj let - nekateri ga uporabljamo že sedaj -  uporabljali prav vsi. Tako kot e-pošto.

Do tedaj pa je treba ljudi navdušiti, tako, da jim pokažemo možnosti uporabe. Nekateri na začetku masovne vpeljave wikija priredijo dogodek, ki se mu reče “barn raising” - postavljanje skednja.

Saj se gotovo spomnite filma Priča s Harrisonom Fordom in čudovitega prizora postavljanja skednja. Veliko sodelovanja ljudi iz širše skupnosti amišev.

Podjetje tako priredi prijeten a tudi delovni dogodek, kjer ljudje spoznajo delovanje wikija, odpravijo začetne zagate in se imajo tudi lepo. Kaj ko bi še vi postavili tak skedenj, pardon wiki. Zato, da boste lažje sodelovali, tega v naših podjetjih najbolj manjka.

Opazujte sodelovanje mož, žena in otrok v tem prizoru. Prava simbolika za wiki.

Aleš Čerin

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

Popravimo slab SOP v wikiju. Skupaj.

4. oktober 2008 · Objavljeno v Analitika, Kakovost, Kultura sodelovanja, Orodja 2.0 · Komentar 

Sam sem dolga leta delal v velikem farmacevtskem podjetju. Med drugim sem bil odgovoren za izdelavo nekaterih dokumentov (splošnih operacijskih postopkov (SOP), navodil za uporabo, analitskih postopkov, …).

Nekatere sem moral izdelati sam, nekatere pa pregledati, da so strokovni, človeku prijazni in učinkoviti. Sedaj pa si predstavljajte moje muke ko sem moral usklajevati SOP, ki naj bi veljal na 5 različnih lokacijah podjetja. Osnutke dokumentov smo si seveda pošiljali po e-pošti ali pa kar v papirni obiliki. Včasih še sam nisem vedel, katera verzija je zadnja. Oh, ko bi imeli wiki, pravim sedaj.

Wiki pa postavi dokument v sredino. Vsi, ki se morajo ukvarjati z njim imajo dostop do njega (intranet, internet) in ga popravljajo, komentirajo. Vsi seveda tudi vidijo spremembe svojih kolegov, njihove utemeljitve sprememb, ter verzije lahko primerjajo med seboj. Skratka orodje omogoča vpogled v zadnjo verzijo skupaj z vsemi prejšnimi verzijami, pa še enostavno primerjanje verzij med seboj. Se sliši idealno?

Na Edusatis wiki sem objavil izjemno slab SOP za določanje vode Karl Fisher (dokument je NAMERNO slab!), ki potrebuje popravke.

Ali smo sposobni izdelati boljši dokument - vsebinsko, oblikovno? Želimo učinkovit in človeku prijazen dokument. Analitiki, kje ste?

Aleš Čerin

*Registracija je hitra in lahka. Želimo pa da se prijavite s pravim imenom, da preprečimo vandalizme.

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

Wiki v podjetju: sodelovanje spremeni vse

20. september 2008 · Objavljeno v Kultura sodelovanja, Orodja 2.0 · 4 komentarjev, komentirajte še vi. 

Včeraj sem imel predstavitev uporabe wikija v mladem in uspešnem podjetju, Instrumentalia d.o.o., ki se ukvarja s prodajo zahtevnih analitskih inštrumentov (HPLC, UPLC, HPLC-MS, …).

Začeli so z uvajanjem wikija, ki ga bodo potrebovali predvsem za sodelovanje znotraj podjetja. Na izobraževanju so bili prav vsi člani podjetja. Veliko zanimanja, vprašanj.

Prezentacija:

Wiki v podjetju

View SlideShare presentation or Upload your own.

Želim uspešno uvajanje wikija. Postopno in potrpežljivo.

Aleš Čerin

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

WikiSym: Imamo wiki, uporaba e-pošte se pa ne zmanjša

8. september 2008 · Objavljeno v Kultura sodelovanja, Orodja 2.0 · 6 komentarjev, komentirajte še vi. 

Vsi poznamo e-pošto, kajne? Je odlično orodje za pošiljanje sporočil in zaradi svoje preprostosti jo množično uporabljamo. Pravzaprav preveč in še huje, uporabljamo jo tudi tam, kjer sploh ni primerno orodje.

Zakaj torej še uporabljamo e-pošto, ko želimo sodelovanje? Tehnično imamo že boljša orodja, pa jih ne uporabljamo. Imamo wiki, ki je orodje namenjeno skupnemu delovanju (ali kako naj prevedem “collaboration”, ki ima kot kolaboracija precej negativen prizvok), sodelovanju, zajemanju in širjenju znanja, projektnemu delu. Kratek odgovor bi bil: ker je enostavna, vsi jo poznamo, vsi jo imamo in nočemo menjati svojih navad in ker se bojimo odpreti sodelovanju.

Današnji dan na WikiSym me je navdušil Stewart Mader, legenda wiki sodelovanja in avtor izjemno branega wiki bloga Grow Your Wiki, ki nam je opisal svoje izkušnje pri projektnem delu. Projekt: sodelovalno pisanje in izdaja knjige. Kako nam wiki lahko pomaga? Wiki omogoča:

  • boljšo organizacijo: Kdo začne pisati knjigo s prvim stavkom in jo konča z zadnjim? Najprej konceptualizacija, kajne? Sam pri tem uspešno uporabljam sicer še boljše orodje: sodelovalne miselne vzorce.
  • informiranje o napredku: Ljudje s katerimi sodelujemo vidijo na enem mestu (brez e-pošte!) koliko smo napisali. Še več: čtivo je (če tako želimo) že obliki osnutka uporabno za nekatere uporabnike.
  • vključevanje sodelavcev: Ljudje se izjemno lahko (wikiji so izjemno enostavni za uporabo in intuitivni) vključijo sodelovanje.
  • enostaven izvoz vsebine: Ko je knjiga (ali kakšen drug dokument) končana, jo z lahkoto izvozimo v obliko primerno za objavo.

Poleg tega pa lahko vsebino tudi po “papirnati” izdaji pustimo v obliki wikija za nadaljne spremembe, pripombe, komentarje. Nekateri jo dajo v obliki wikija zastonj v uporabo, kot nam govori tale primer.

Ali smo pripravljeni zapustiti varni, znani svet e-pošte in se spustiti v izkušnjo wikija? Mnogo podjetij se je že, kaj pa vi?

Aleš Čerin

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

WikiSym: Wiki navdušenci v Portu na Portugalskem

8. september 2008 · Objavljeno v Kultura sodelovanja, Orodja 2.0 · 4 komentarjev, komentirajte še vi. 

Odločil sem se udeležiti WikiSym simpozija, ki je nekakšno svetovno srečanje ljudi, ki se ukvarjajo z wiki orodjem in wiki kulturo v podjetjih, v izobraževnju in nevladnih organizacijah.

Tu smo se zbrali (okoli 130) udeleženci z vsega sveta. Nekateri so programerji, nekateri zagnani uporabniki in wiki evangelizatorji, nekateri ga uporabljamo pri svojem delu in ga poskušamo ponuditi tudi drugim. Pisana druščina in priložnost za izmenjavo idej.

WikiSym se je začel zanimivo z odprtim prostorom, ki je poleg že klasičnega v naprej pripravljenega programa odprl prostor tudi za teme, ki so pomembne za nas udeležence. Odlično! Se veselim zanimivih izmenjav pogledov.

Še načela na tem simpoziju:

  • Collaboration (sodelovanje)
  • Simplicity (preprostost)
  • Awarness (zavedanje
  • Openess (odprtost)
  • Versatility (mnogostranskost, spremenljivost)

Zanimiva načela, kajne?

Se nadaljuje. Vsak dan bom  poskusil kaj napisati.

Aleš Čerin

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

Kako vpeljati wiki v veliko podjetje? 2.del: Wiki inkubator

29. maj 2008 · Objavljeno v Kultura sodelovanja, Orodja 2.0 · Komentar 

Kako človeku, ki še ni ljubil, razložiti pojem ljubezni? V vsej njeni kompleksnosti, v vseh njenih pretanjenih globočinah, v vsej veličini. Ni mogoče!

Podobno ni mogoče človeku razložiti vseh možnosti in prednosti uporabe wikija, veselja, ki ga daje skupno, sinergično grajenje in dopolnjevanje znanja, ki ga omogoča to tehnično tako enostavno orodje. Treba je poskusiti v praksi!

Poleg tega pa je sodelovanje v wiki okolju nov koncept, ljudje se pa bojijo novosti, ne želijo poskusiti, ne želijo tvegati. Še posebej ne v velikih podjetjih. Tu je iniciativa posameznikov relativno majhna.

Tako smo se v velikem podjetju, kjer sem kar nekaj napora uporabil za razlaganje, sedaj vpeljali “wiki inkubator”. Kako?

1. Poiskal sem skupino (manj kot 10) radovednih ljudi iz več oddelkov
Pomembno je, da so to ljudje, ki so nagnjeni k temu, da radi raziskujejo, so odprti za novosti, se ne bojijo skupnega iskanja. Priznam, da jih je bilo kar težko najti.

2. Skupaj smo poiskali nekaj tem, ki ljudi resnično zanimajo
Odrasli ljudje po mojih izkušnjah radi delajmo smiselne stvari. Ne želijmo se igrati kar tako za zabavo, videti želimo pomen in praktično uporabnost.

3. Odprl sem preprost wiki
Nisem želel komplicirati na začetku, zato sem odprl kar »gostovan« wiki na www.wikispaces.com.

Zgradil sem »okostje« wikija:

  • Napisal tehnična navodila za uporabo,
  • Opisal filozofijo sodelovanja v wiki okolju,
  • Dodal »peskovnik« za brezskrbno igranje,
  • Napisal še nekaj prispevkov na strokovno temo (da ljudje vidijo kako praktično izgleda),
  • Povabil ljudi k registraciji (wiki smo zaprli za javnost - v prihodnosti bomo itak uvedli interni wiki).

4. Ponudil sem se kot wiki vrtnar
Vloga wiki vrtnarja je podobna kot vloga vrtnarja v vrtu (pripravlja okolje za rast, omogoča prave pogoje za rast, odstranjuje plevel, …), samo da je njegov »vrt« virtualni svet iskanja sinergičnih rešitev množice ljudi. Več o vlogi wiki vrtnarja v kakšnem od naslednjih prispevkih.

5. Začeli smo delovati in se učiti
Pomembno se mi zdi, da delamo in se učimo v resničnem okolju, z resničnimi izzivi, na pravih problemih.

6. Po nekaj mesecih bomo naše delo ovrednotili
Poiskali bomo prednosti, slabosti wikija, skušali videti še druge možnosti uporabe wikija v konkretnem okolju podjetja.

Pričakujem, da se bodo ljudje navdušili in postali wiki »evangelizatorji« (ljudje ko bodo »dober glas pognali v deveto vas« ) za druge, bolj skeptične.

V naslednjih mesecih pričakujte na tem blogu več prispevkov na temo delovanja našega wiki inkubatorja.

Aleš Čerin

Foto: Eduardo Schafer, SXC

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

Prebojni management s profesorjem Shojijem Shibo

Članek je pripravil Gregor Cerinšek, mladi raziskovalec v podjetju TERO d.o.o. in projektni manager pri RTCZ (Regionalni tehnološki center Zasavje).
Članek je bil objavljen tudi v aprilski številki revije IRT3000
.

Seminar prebojnega managementa (ang. Breakthrough Management) je organiziralo podjetje Vizor, kjer so razvili koncept »odprtega prostora za učenje«, ki predstavlja inovativen način skupinskega reševanja problemov.

V duhu odprtega prostora je potekal tudi seminar prebojnega managementa, ki ga je vodil profesor Shoji Shiba iz Japonske. Kot vrhunski mednarodni strokovnjak za kakovost je prejel Demingovo nagrado, eno največjih svetovnih priznanj na omenjenem področju. V sodelovanju s Konfederacijo indijske industrije (CII) soustvarja prebojne zgodbe indijskih podjetij. Prav tako si lasti velike zasluge pri uvajanju dobrih praks in metodologij stalnih izboljšav (ang. TQM - Total Quality Management) v industrijo in vlade Kitajske, Francije, Madžarske, Irske, Norveške in Velike Britanije.

Predavanja profesorja Shibe niso klasično, »ex cathedra« naravnana. Temeljijo predvsem na aktivnem sodelovanju vseh udeležencev z namenom učenja in pridobivanja prebojnih veščin.

Glavni namen seminarja je bil predstaviti ključne značilnosti prebojnega managementa s posebnim poudarkom na razvijanju veščin petstopenjskega procesa odkrivanja in razvijanja prebojnih idej.

  • Obstajajo tri razvojne stopnje managementa; kontrola, stalne izboljšave in preboj. Uspešen management mora obvladovati vse tri. Hkrati mora pravilno oceniti, v katerih trenutkih poslovanja podjetja se določena stopnja implementira.
  • Management kontrole spreminja vsakodnevne procese ter uvaja standarde v podjetju. Uveljavil se je v 30 in 40 letih v ZDA in je značilen za masovno proizvodnjo.
  • Management stalnih izboljšav spreminja obstoječe standarde, a kljub temu ohranja osrednjo poslovno dejavnost podjetja. Glavni cilj je natančno prepoznati potrebe odjemalcev in jih posledično zadovoljiti. Management stalnih izboljšav se je razvil v 70 in 80 letih na Japonskem.
  • Če pa želi podjetje rasti s pospešeno hitrostjo tudi v negotovi prihodnosti, mora posegati po radikalnih poslovnih idejah, ki lahko vključujejo tudi spremembo panoge ali preobrazbo podjetja. Zato je na tretji razvojni stopnji prebojni management, ki z uvajanjem prebojnih inovacij spremeni osrednjo dejavnost podjetja. S prebojem podjetje osvoji nove trge ter si ustvari nov segment odjemalcev, ki do tega trenutka še ni obstajal. Predstavlja ključno veščino vrhunskih in vizionarskih voditeljev.
  • Podjetje, ki želi narediti preboj, mora v prvi vrsti preprečiti obstoječemu poslovanju, da ta ne ogrozi in uniči prihodnjega.
    Naučiti se mora:
  1. kako pozabiti naučeno,
  2. kdaj ne sme poslušati glasu odjemalcev in
  3. kako zaznati prihajajoče izzive, ki bodo spremenili njegovo osrednjo poslovno dejavnost.

Ključno orodje prebojnega managementa je petstopenjski proces odkrivanja in razvijanja prebojnih idej, kar je bilo na aktiven način tudi predstavljeno na seminarju. Z njim lahko v podjetju prepoznavamo prikrite simbole, ideje, probleme, kompetence, priložnosti ter jih preobrazimo v jasne in artikulirane koncepte.

Orodje temelji na oblikovanju soglasja v timu oz. organizaciji. Profesor Shiba je na seminarju z udeleženci oblikoval dva razvojna tima in ga popeljal skozi vse procesne stopnje. Rezultati so bili shematsko predstavljeni v obliki modela in hipotez, ki so začrtali vizijo in nakazali smeri prihodnjega prebojnega razvoja.

Gregor Cerinšek, raziskovalec in projektni manager

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

Uporabljate kromatografski forum? In zakaj ne?

10. april 2008 · Objavljeno v Kultura sodelovanja · Komentar 

Na spletu je odličen forum za kromatografiste. Imenuje se Chromatography Forum, kjer lahko sprašujete, odgovarjate ali pa samo sledite zanimivim kromatografskim razpravam:

Registrirajte se, sprašujte, prispevajte, sodelujte. To je način učenja, kjer se človek sproti uči (t.i. “spotoma” učenje - “Serendipity Learning”). Učenje je vedno dvosmerno: daš in dobiš.

Na forumu je veliko izkušenih kromatografistov, ki tudi redno odgovarjajo. Dobrodošli!

Registrirajte se

Aleš Čerin

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

Sodelovanje v podjetju - tehnologija ali “vrtnarjenje”?

SodelovanjeV podjetjih (ne samo v naših, da ne bo pomote!) in sploh v organizacijah je ljudem izredno težko sodelovati. Že med ljudmi znotraj oddelka, kaj šele med oddelki. Da ne govorimo med podjetji. Znanje, spretnosti, informacije, ki jih imamo, spretno skrivamo pred drugimi. Prav radi se zapremo v svoj vrtiček.

So pa še druge možnosti, drugačne prakse. Veliko je tudi podjetij, ki so že posegla po sodobnih sodelovalnih orodjih (2.0). Ali smo pri nas že pripravljeni za tak izziv? Kaj nam pravzaprav manjka? Orodja so narejena, pripravljena za implementacijo, ki pravzaprav ni težka.

Zakaj ne uporabljamo sodelovalnih orodij še tako množično?
Odgovor po mojem mnenju leži v kulturi ljudi, organizacije, podjetja? Ni namreč dovolj tehnično naložiti wiki in že smo Podjetje 2.0. Ne gre. Potrebujemo “vrtnarje” in spodbude z vrha. Sodelovalna orodja je treba strateško vpeljati v podjetje. Od spodaj navzgor.

S partnerjem Danilom Kozodercem sva pripravila enodnevno delavnico: Sodelovanje v podjetju - tehnologija ali “vrtnarjenje”?, kjer bomo skupaj iskali poti do učinkovitega sodelovanja v podjetju.

Za predstavitev seminarja sva pripravila kar tale wiki.

Lahko pa si ogledate predstavitev seminarja tudi v obliki miselnega vzorca.

Aleš Čerin

Kliknite in delite naprej: bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Sorodne vsebine

Naslednja stran »