Pri skavtih, ko se načrtuje skavtski tabor in se določa cilje, bi vsakdo “pogrnil”, če bi takole opletal z besedami “čimveč” in “ne bi govoril o številkah”. Kaj šele ko gre za življenja ljudi, celih družin v celotni regiji. Mene kar zabolijo take besede naših politikov, ki upravljajo milijone €, ki imajo lahko odločilen vpliv na celo regijo.

Ja, opis za SMART cilje je še daljši. Poleg pa so še kriteriji, ki jih imenujemo ciljni okvir (outcomes frame).

V ciljnem okvirju se opredelijo še:

- okoliščine ( v kakšnih okoliščinah je doseganje cilja ustrezno?)
- ekologija (kakšnen vpliv ima doseganje cilja na druge vpletene?)
- sekundarni dobiček (ali je v sedanjem obstoječem stanju kaj takšnega kar omogoča neki stranski dobiček?),
- cena (kolikšna je cena za dosego cilja in če smo jo pripravljeni plačati).

S SMART cilji se v NLP-ju ukvarjamo v tolikšnem obsegu, da je že to poglavje čisto samo zase.

In če povzamem: To kar je izjavil državni sekretar je samo želja. Za začetek je morda to čisto OK. Da pa bo to postal cilj je nujno zadevo opredeliti bolj specifično.

SMART ima poleg teh pomenov, ki jih navajaš v kakšni drugi literaturi tudi drugačne, dopolnilne. Kar lepo so zbrani kar v Wikipediji: http://en.wikipedia.org/wiki/SMART_criteria , kjer je še nadaljevanje v SMARTER.

Vse pa vodi k temu, da nam je na kncu jasno alik smo cilj dosegli (ali pa ne).

- črka A pomeni tudi, da si cilj predstavljamo kot da je že dosežen (As if now).

Po kriterijih SMART, je ciljni stavek morda lahko sledeči: Je konec leta 2015 in v Pomurski regiji smo odprli 1000 ali več delovnih mest z nizko dodano vrednotjo ter 750 ali več delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.

Zgornji stavek je še kljub vsemu predolg.

Črka S pomeni tudi, da je cilj formuliran preprosto in možganom prijazno (Simpel).