Ne vem zakaj, vendar pred precej leti sem se na pamet naučil odlično pesem pesnika Goriških brd Alojza Gradnika, o katerem je zadnje čase zelo malo slišati. Kam so se izgubili nekateri naši pesniki?
Eros – Tanatos
Pil sem te in ne izpil, Ljubezen.
Ko duhteče vino sladkih trt
užil sem te, da nisem bil več trezen
in da nisem vedel, da si Smrt.
Zrl sem v strašne teme tvojih brezen:
in ker bil pogled je moj zastrt
od bridkosti, nisem vedel, Smrt,
da si najskrivnostnejša Ljubezen.
Alojz Gradnik
Mož, oče, 
Uf, tole me je pa zadelo zdajle. Hvala.
Uff. Zelo lepa. Gradnik ima malo pesmi, ki so mi všeč, ker je zelo nečustven pesnik (recimo pesem- Iz globočin), ki je sicer lepa kot ta. Je pa odličen lirik.
Ravno pravi čas, ko nabiram inspiracijo za Prešernov dan. Nekaj v tem stilu bi bilo zelo lepo. Mimogrede naj povabim bralce na proslavo. Ta bo kot že kot vrsto let v Štepanji vasi na predvečer torej 7.2.2009 v župnijskem domu po večerni maši, ki je ob 19h. Ponavadi se začne malo čez osem. Je pa polno in če želite sedeti predlagam da pridete vsaj nekaj minut prej. ;)
Gradnika sem brala enkrat v porodni sobi … :-)
Veš, posebej všeč mi je všeč pesem … sinu … nisem gotova, ali je naslov Sinu ali pa je kaj drugega … govori sinu …
joj, iščem po spominu!
Če se spomnim, pridem nazaj!
:-)