PREPROSTOST » Finance

Dva dni na teden delamo samo za avto

Aleš Čerin — Mon, 14 Feb 2011 20:07:38 +0000

Na društvu za sonaraven razvoj Focus, katerega predstavnico sem srečal na prireditvi Sončna osebnost leta 2010, so razvili kalkulator stroškov avtomobila, ki ga “ljubkovalno” imenujejo “veliki zajedalec malega družinskega proračuna”. S pomočjo tega kalkulatorja si prav lahko izračunate stroške, ki jih imate s svojim ljubljenim prevoznim sredstvom. Vnesete podatke kot je:

cena avtomobila,
koliko let ga nameravate uporabljati,
koliko približno boste zanj dobili ob prodaji,
redne stroške (servis, zavarovanje, registracija, vinjete, menjava pnevmatik, …),
stroške parkiranja,
kilometre, ki jih na leto prevozite in ceno bencina.

Na koncu vnesete še svojo plačo in kalkulator vam izračuna koliko je dnevni, mesečni in letni strošek avtomobila, potem se pa primete za glavo, ko vam kalkulator izračuna koliko časa na teden, mesec in leto morate delati za to, da svojo rit prevažate z vašim lepotcem naokoli.

Tule najdete kalkulator.

Normalno

Sem naredil izračun za majhen avto, ki je v Sloveniji precej pogost: Clio 1,2 16 V, osnovni model. Upošteval sem, da lastnik z njim prevozi v povprečju 55 km na dan (npr. Ljubljana – Kranj in nazaj), kar je 20.000 km na leto. Če upoštevamo, da ima človek 1000 € plače, pomeni, da mora za avto in za to, da se pripelje na delovno mesto delati 3 mesece na leto, 7,5 dni na mesec, 1,7 dni na teden. In stroškov, če se nam na avtu kaj pokvari, nakupa dodatkov kot so nove pnevmatike, kasko zavarovanja in bognedaj, stroškov karambola sploh nisem računal.

(za povečanje klikni na sliko)

Pa še rahlo pretiravajmo …

… tako kot marsikateri državljan, ki ima bolj “čustven” odnos do avtomobila in se hoče morda malo postaviti pred sosedi, znanci, žlahto. Pa sem izračunal še stroške za malo večji avtomobil, ki si ga je človek s 1000 € plače privoščil. Avto srednjega razreda recimo Renault Grand Scenic 1,6 16 V, osnovni model.

(za povečanje klikni na sliko)Če upoštevamo, da ima človek 1000 € plače, pomeni, da mora za Renault Scenica in za to, da se pripelje na delovno mesto delati 4,5 mesecev na leto, 11,4 dni na mesec, 2,7 dni na teden. Za hec si izračunajte še koliko stane, če resnično pretiravate.

Brutalnost podatkov

Meni se ti podatki zdijo realni in obenem brutalni. Podatek je prav neverjeten in kaže koliko smo pripravljeni delati za to, da se vozimo. Obenem pa kaže koliko je vredno, če imaš službo blizu doma, recimo, če lahko prideš v službo peš ali s kolesom. Tako si lahko privoščiš tri mesece dodatnih počitnic na leto in tudi splača se zamenjati službo za tako, ki je bližje doma in manj plačana. Neverjetno, a tudi spodbudno.

Hvala društvu Focus za tole plastično ponazoritev, ki bi morala marsikoga strezniti. Mene je pravzaprav že pred kakšnim letom, ko smo se znebili drugega družinskega avtomobila. Brez hladnih dejstev nam namreč ni kar samo po sebi jasno, koliko dajemo za prevažanje svoje riti z jeklenimi lepotci.

Foto: Wikipedija

Sorodni članki:

Ni sorodnih člankov

Speci si danes svoj vsakdanji kruh

Aleš Čerin — Mon, 24 Jan 2011 08:43:09 +0000

Peki so dvignili cene kruha, mlekarji cene mleka in mlečnih izdelkov, mesarji meso in mesne izdelke. Ljudje bodo v teh časih vse te podražitve težko prenesli, če ne bodo ukrepali. V Tuniziji so šli vročekrvni Arabci prav zaradi podražitev cen hrane na ulice in spodnesli skorumpiranega predsednika. Pri nas kakšne revolucije sicer ni pričakovati, je pa po moje čas, da ljudje začnemo ukrepati. Tako kot se za ozaveščene potrošnike spodobi.

V tem sestavku se bom posvetil samo kruhu kot osnovnemu živilu, ki je vsakodnevno na naših mizah. Verjetno bi bili zaključki tudi za druga živila precej podobni.

Ljudje se pritožujejo, da je kruh predrag, da komaj zmorejo stroške. Resnično je drag, saj kilogram stane od okoli 1 do 3 € za kilogram. Peki pravijo, da morajo cene kruha dvigniti zaradi višjih cen pšenice, energentov, pa dražje delovne sile, celo zaradi sladkorja in maščob.

Pšenico so mlinarji od slovenskih kmetov lani kupovali od 0,11 do 0,13 € za kilogram. Sedaj pa jo menda plačujejo na svetovnih borzah po 0,30 €. Zakaj pa taka razlika? Ali našemu kmetu ne privoščijo malo višje odkupne cene in denar naši peki raje zapravljajo na tujem? Ne razumem.

Analiza cene kruha

Dobro pa razumem peko kruha v domačih razmerah, kjer lahko naenkrat spečeš v domači pečici okoli 2,5 kg prvovrstnega kruha. Brez posebnega truda (kakih 10 minut dela) ter celo brez pretiranega znanja in pekovskih spretnosti.

Pa si poglejmo koliko nas kruh stane v domačih razmerah, ki pravzaprav ekonomsko niso najbolj učinkovite. Vse cene sem preračunal na 1 kg kruha. Za 1 kg kruha potrebujemo okoli 0,66 kg moke, kar stane okoli 0,26 €. Vsi ostali materialni stroški (sladkor, sol, kvas in elektrika) znesejo 0,11 €. Skupaj nas torej kruh iz domače pečice, brez upoštevanja našega dela, stane 0,37 €.

Poprečna cena kruha v trgovini je 1,90 € in se giblje med 1 in 3 €. Pa vzemimo razliko med našo domačo proizvodno ceno (0,37 €) in poprečno ceno kruha v trgovini (1,90 €). To znese kar 1,53 € ali 413 % cene kruha iz domače pečice. Le kdo si tale neverjetni procent pravzaprav vzame?

Nekaj gotovo peki za vse proizvodne stroške, verjetno je to predvsem cena dela, transporta in vračila kruha nazaj v pekarno, kar po moji oceni znese okoli 0,38 € za kilogram kruha. Skupaj stane torej kilogram kruha pripeljan v trgovino okoli 0,75 €. Potem pride pa najtežji del v kruhovi verigi. Slabo plačana prodajalka ga poda s police in slabo plačana blagajničarka ga obračuna na blagajni. Za to neverjetno količino težaškega dela si trgovina vzame 1,15 €. Ali ni zanimiva tale računica? Gotovo sem kje »falil« za kakšen cent, prav veliko pa ne.

Pa poglejmo še drugače: Če je strošek slovenskega kmeta v kilogramu kruha 0,086 € (=4,5 %), strošek mlinarjev in pekov skupaj okoli 0,664 € (=35 %), si slovenski trgovci vzamejo 1,150 € (=60,5%). Pošteno? Pošteno! Pošteno veliko namreč. Kaj pa drugi pomen besede pošteno?

Moč je v naših rokah

Zgleda, da s kupovanjem kruha predvsem redimo trgovce. Morda se potrošniki kar premalo zavedamo, da si z nekaj spretnosti, kruh (in še marsikaj drugega) lahko spečemo sami. Kar v kuhinji, če le imamo pečico. Recept najdete v vsaki kuharski knjigi, lahko pa vam svojega prišepnem tudi tule: pšenična moka: 1,5 kg, sladkor: 1 žlica, sol: 1 žlica, kvas: pol žlice, voda: 1 liter. Vse skupaj s kuhalnico zmešaj v hlebček, daj na »pleh« (prej pomokaj), pusti kakih 20 minut, da v topli pečici (ca. 50 ºC) vzhaja, in peci 1 uro na 200 ºC. Zelo preprosto.

S svojo peko kruhovo verigo z enim zamahom naredimo popolnoma neodvisno od pekov in od trgovcev. Od »faktorjev« torej, ki najbolj vplivajo na ceno kruha. Še kratek ekonomski izračun: če upoštevamo, da štiričlanska družina poje okoli 4 kg kruha na teden, zanj v trgovini pustite tedensko 7,60 € ali 410 € na leto. Če kruh pečete doma, za isto količino kruha na teden namenite le 1,48 € ali 80 € na leto. Razlika: 330 €

Ko bi se veliko potrošnikov odločilo za tako potezo, verjemite, bi se tudi cene na trgovskih policah hitro znižale. Odločitev je torej v naših potrošniških rokah.

Članek je bil objavljen na Drugem svetu.

Sorodni članki:

V 10 minutah do plina

Aleš Čerin — Mon, 28 Jun 2010 08:51:51 +0000

Če je pa kdaj kakšno storitev za pohvaliti, je pa to dostava plina na dom www.haloplin.si. Prejšnji teden smo prvič poklicali, mojster se je pripeljal v 10 minutah, dostavil tri jeklenke, jih odnesel po stopnicah v prvo nadstropje in eno opriključil. Ob tem je zamenjal tesnilo, vse opravil hitro, varno in z dobro voljo.

Cena je višja v primerjavi s ceno v plinarni – saj ne boste verjeli – za 0,80 €/jeklenko. Aja še to: vsaka 10 jeklenka je brezplačna.

Upam, da jim posel dobro teče in da bodo ob tem poslovnem modelu uspeli cenovno zdržati. Za tako storitev rad naredim brezplačno reklamo.

Foto: Marco Caliulo, SXC

Sorodni članki:

Ni sorodnih člankov

Draga šola na letališču

Aleš Čerin — Sun, 18 Nov 2007 00:19:03 +0000

Ali si morete misliti, da se sedeč pred vrati, zatopljen v misli, preprosto nisem vkrcal na letalo? Dva poziva uslužbenke (resnici na ljubo z zelo čudnim naglasom – deklica je bila po videzu sodeč nekje iz Azije), ki me je klicala, sem preprosto preslišal. Tudi nisem opazil množice ljudi, ki se je vkrcavala na avtobus. Ja, nisem se vkrcal na letalo! Neumno pač.

Odpravim se na center za pomoč strankam, kjer mi zrihtajo drug let. Seveda let ne bo takoj. Šele čez dobrih sedem ur bom v Gdansku. Preko Varšave in seveda z doplačilom. Plačam torej 75 € za stroške spremembe leta in še 160 € za dodatno karto Varšava-Gdansk. 235€ dodatnih stroškov torej.

A je to kakšna preprostost, ki jo tako vneto razglašam? Ne. Upam pa, da sem se vsaj kaj naučil. Če sem se, potem sem zadovoljen. Samo šola je pa bila malce draga, kajne?

Ali se je že komu zgodilo kaj takega (ali podobnega)?

Sorodni članki:

Strategije za 1 €/dan

Aleš Čerin — Wed, 18 Apr 2007 06:16:32 +0000

Zadnjič sem pisal o tem koliko prinese 1€/dan čez 35 let. Naslednje vprašanje je: kako pa prihraniti 1 € na dan? Strategij je seveda več. In vsak se lahko odloči za svojo.

1. “Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača” strategija
Lepo jo je opisala Saša v komentarju mojemu blogu. Ni čisto navdušena nad njo in jaz tudi ne, pa vendar je to ena od možnosti.

Nekateri preprosto poiščejo kakšno svojo navado, ki jo z lahkoto (ali pa tudi malo težje :-) ) pogrešajo in denar od tega prihranijo. Evo, moj prijatelj je krasen primer za to. Nehal je kaditi (kadil je približno eno škatlico cigaret na dan) in s tem prihrani celo 2€. Nekateri se odpovejo pijačam iz avtomatov in jih sami nosijo v službo, … Možnosti je veliko. Če se sami ne spomnite, povprašajte kar svoje prijatelje.

Denar, ki se nabere od celega tedna ali celo meseca, vlagajte. Kam? To je priložnost za naslednjo obširno temo. Jasno pa je, da ne boste vlagali vsakega € posebej.

2. “Cel teden naenkrat” strategija
Morda pa raje vsoto celega tedna (7€) prihranite naenkrat. To je približno cena tega, da greste enkrat na pico z neko pijačo. Ali se temu lahko odpoveste enkrat na teden? Kaj pa če bi se s kolegom skupaj vozila v službo in si stroške razdelita?

3. “Mesečni ali celo večmesečni obrok v enem kosu” strategija
To bi pa šlo morda nekako takole: pred vsakim večjim nakupom (več kot 100€ na primer), pomislite najprej na možne alternative.

Ali res potrebujete prav vsako tehnično čudo, ki si ga izmislijo? Ali je res potrebno, da imamo prav za vsak šport svoje športne copate? Sam sem se zadnjič zalotil, da sem skoraj avtomatično kupil nove športne copate (ca. 100€), četudi so stari še čisto v redu. Jih pač nisem (vsota za več kot 3 mesece!).

Ali res potrebujete na primer, stroj za kidanje snega z vašega dvorišča ali lestev za obrezovanje sadja? Oboje potrebujete pravzaprav samo nekajkrat letno. Kaj če bi si tako opremo delili s sosedom? Seveda nekaj kupite vi, nekaj pa on. Ne samo sosed, da ne bo pomote. Možnosti za take kombinacije je ogromno.

Poleg tega pa nakupovanje nepotrebne krame prinese tudi druge, pravzaprav še višje stroške. Nekatere raziskave namreč kažejo, da se je stanovanjska površina v zadnjih 30 letih povečala za okoli 50% tudi zato, ker ljudje nimajo kam pospraviti vse “krame”, ki jo kupijo. Stanovanja pa so izredno draga; v Ljubljani okoli 2000€/m2. Torej samo 1 m2 stanovanjske površine, ki vam jo ni treba kupiti, vam prinese prihranka za skoraj 5 let in pol! Zanimivo, kajne?

Sorodni članki:

Koliko prinese evro na dan čez 35 let?

Aleš Čerin — Mon, 02 Apr 2007 13:17:31 +0000

Prihraniti 1 € na dan najbrž za večino ni problem (1€ = približno cena ene skodelice kave ali pol škatlice cigaret). Ne sliši se veliko, pa vendar lahko tudi ta evro na dan nekaj prinese čez več let. Verjetno več kot si mislimo.

Pravijo, da se našemu življenjskem stilu ne pozna bistveno, če zapravimo 90% od naših dohodkov ali pa prav vse. Razlike preprosto ne čutimo. Torej 10% lahko prihranimo.

1 € na dan znese 30 € na mesec, kar v primerjavi s poprečno neto plačo v Sloveniji (=ca. 870€) predstavlja manj kot 3,5% (do 10% imamo še kar nekaj “rezerve”!). Prihranek je torej odvisen od naše naravnanosti na varčevanje in pa seveda od volje, da to v praksi izvedemo.

Pa vzemimo, da ta prihranjeni 1€ na dan nekam vložimo (banka, vzajemni skladi, delnice, …). Možnosti za vlaganje v Sloveniji so sedaj kar pestre. Recimo, da vam uspe vlaganje, ki v poprečju letno prinaša 10% (toliko se v Sloveniji da, če vsaj malo znamo in smo tudi vsaj malo nagnjeni k tveganju).

Po 10 letih bomo imeli skoraj 5.000 €, po 20 letih pa preko 20.000 €. Že to je čedna vsota. Po 35 letih (skoraj cela delovna doba) pa imamo s prihranjenim 1 € na dan kar 99.000 €. To je pa že skoraj cel pokojninski steber. Pomislite, koliko bi nabrali, če bi se lahko odpovedali še kaj večji vsoti na mesec.

Vprašanja:

Kako torej prihraniti 1 €/dan? Čemu se odpovedati?
Katera je tista reč, ki ne prispeva k kakovosti vašega življenja in se ji z lahkoto odpoveste?
Kam vlagati teh 30 € na mesec?

Spet smo na potezi. Najprej odločitev, potem pa udejanjanje. Vsakodnevno.

Sorodni članki:

Koliko pokurijo žarnice?

Aleš Čerin — Fri, 23 Mar 2007 09:00:09 +0000

Malo sem računal koliko CO2 spustimo v zrak in koliko premoga (lignita) je treba pokuriti zato, da gori pet 75 W žarnic eno leto (ob predpostavki da gorijo v poprečju 4 ure na dan). In koliko denarja je treba za to.

PODATKI:

Na strani Energetike.net o uporabi varčnih žarnic je kar nekaj zanimivih podatkov:

Za 1kWh električne energije pridelane v termoelektrarni Šoštanj porabimo 0,3 kg lignita (30% izkoristek ob upoštevanju pretvorbe iz primarne energije (=lignita) do koristne energije, ki jo porabljamo doma = 1 kg)
1kWh električne energije pridelane v termoelektrarni požene v zrak 0,5 kg CO2

Elektro Ljubljana podaja cene električne energije:

1kWh = 0,09233 € (Gospodinjstvo III. stopnja*; z 20% DDV; Elektro Ljubljana od 1.3.2007 dalje)

*Če vaša naročena moč ne presega 10 kW in imate vgrajene varovalke 3x25A, spadate v skupino gospodinjski odjem III. stopnje.

V Sloveniji je 688.733 gospodinjstev (podatki iz popisa 2002).

Izračun porabe električne energije:

Eno gospodinjstvo: 5 žarnic x 4 ure x 75W x 365 dni = 547.500 Wh = 547,5 kWh
V celi Sloveniji: 377 milijonov kWh

Poraba denarja:

Eno gospodinjstvo: 547,5 kWh x 0,09233€ = 50,5€
V celi Sloveniji: 34,8 milijona €

Poraba premoga (ob predpostavki, da je energija proizvedena iz lignita v Šoštanjski elektrarni):

Eno gospodinjstvo: 547,5 kg (več kot pol tone!)
V celi Sloveniji: 377.081 ton

Emisija CO2 v zrak:

Eno gospodinjstvo: 274 kg
V celi Sloveniji: 188.712 ton

In vse to samo za 5 žarnic na gospodinjstvo. Kje je še vsa ostala krama in ogrevanje?

Sorodni članki:

Izklopili smo požeruha

Aleš Čerin — Sat, 17 Mar 2007 13:33:53 +0000

V hiši smo imeli dva hladilnika. Sedaj imamo samo še enega. Enega smo namreč včeraj izklopili. Hladilniki so po podatkih na Energetika.net pravi energetski požeruhi.

Hladilnik, ki smo ga izklopili, je bil precej star (ekološko oporečen lahko rečem) in v njem nismo hranili ne vem kako uporabnih reči. Delal je nekako po inerciji. Pred leti sem ga potreboval, potem ga pač ni nihče izklopil. Sedaj ko se ukvarjam s pisanjem bloga o preprostosti, tudi sam več razmišljam o takih neumnostih, ki jih počnem. In tudi ukrepam. Zanimivo kajne?

Eko izračun:

Podatki o hladilniku: 170 l, 90 W, poprečna temperatura okolja: ca. 25°C; starost okoli 15 let; slabo tesnjenje vrat
Poraba energije: okoli 800 kWh/leto
Če bi se za pridobivanje te energije porabili velenjski lignit to pomeni okoli 700 kg premoga in izpust CO2: 350 kg
Finančni prihranek: 800 kWh x 0,09233 € (cena 1kWh) = 74€/leto

Pomagal sem si tudi s podatki s strani Energetika.net – ogromno koristnih podatkov!

Koliko je po Sloveniji in v svetu seveda še takih nepotrebnih požeruhov (hladilnikov, zamrzovalnikov, grelcev vode, …)?

Če imate tudi vi kakšnega takega požeruha doma, ga kar izklopite!

Sorodni članki:

Koliko pa je zame dovolj?

Aleš Čerin — Fri, 16 Mar 2007 13:46:55 +0000

V knjigi “Simpler Living, Compassionate Life” sem prebral besede ameriškega ekonomskega analitika:

“Naša strahotno produktivna ekonomija zahteva potrošniški način življenja, da preoblikujemo nakupovanje in uporabo dobrin v ritual, da iščemo duhovno zadovoljitev (!) in zadovoljitev našega ega v potrošnji … Stvari je treba vedno hitreje potrošiti, zažgati, izrabiti, zamenjati in zavreči.” Victor Lebow, 1955

Američani so seveda te besede seveda kmalu spravili v realnost in z njimi velik del sveta. Tudi mi v Sloveniji hitimo uresničevati to idejo. Kam je to pripeljalo pa tudi vidimo. Življenjski stil bogatega dela sveta (pravzaprav samo ca. 1 miljarda ljudi = ZDA, Evropa, Japonska, …) ogroža celotno Zemljo (petina človeštva izbruha več kot polovico toplogrednih plinov in 90% plinov, ki uničujejo ozonski plašč). Ljudje pa (kakšna ironija) zato sploh niso bolj srečni. Marketinški industriji vedno uspe hitreje ustvariti potrebe, kot jih ljudem uspe zadovoljiti. Kar naprej nam kaj manjka do popolne sreče.

Avtor Alan Durning v zgoraj omenjeni knjigi pravi, da je naivno pričakovati, da se bo celotna potrošniška populacija nenadoma zbudila in zmanjšala svoj pohlep po dobrinah. Lahko pa se vprašamo: “Koliko pa je zame dovolj?” in začnemo uvajati postopoma v svoje življenje koncept prostovoljne preprostosti. Največ kar lahko upamo pa je, da se bo krog ljudi, ki se bo zavestno odločil da nam sledi, vedno bolj širil.

Sorodni članki:

Da nam reklame ne vsilijo, kar ne rabimo

Aleš Čerin — Sun, 04 Mar 2007 19:51:57 +0000

Pred časom sem moral zamenjati mobilni telefon. In sem šel v trgovino, kjer jih prodajajo “na tone”. Vseh znamk, modelov, zmogljivosti, cenovnih razredov. Obstal sem pred množico raznoraznih mobilcev in nisem vedel kaj bi?

Kako izbrati pravega?

Da bo omogočal vse funkcije, ki jih jaz potrebujem in nič več. Da bo primeren za namen, kakor jaz uporabljam telefon. Da ne mečem denarja stran.

Odšel sem domov in se lotil na podoben način kot se stvari lotevajo v poslovnem svetu (v sistemih kakovosti) ko kupujejo pomemben kos opreme. Najprej pripravijo uporabniško specifikacijo (US).

Kaj je US?

Dokument, ki v katerega popišemo kaj res potrebujemo in kaj pričakujemo od proizvajalca. US nam pomaga:

da bomo kupili to kar resnično potrebujemo,
da bo to kar bomo kupili ustrezalo namenu uporabe,
da ne podležemo vsiljivosti prodajalcev in reklam.

Kaj zapišemo v US?

osnovne funkcije in operacije, ki jih nujno potrebujemo (Moje zahteve: sprejemanje klicev, klicanje, pošiljanje in sprejemanje SMS, telefonski imenik za 50 številk),
dodatne funkcije in operacije, ki bi jih bilo dobro imeti, vendar lahko živimo brez tega (Moje zahteve: budilka-rabim občasno na službenih poteh, baterija naj zdrži vsaj 3 dni brez polnjenja, če telefona ne uporabljam)
senzorji in merila (Moje zahteve: da kaže uro in datum)
fizične omejitve (Moje zahteve: da gre v hlačni žep),
zahtevana dokumentacija (Moje zahteve: navodila za uporabo v slovenskem jeziku, razumljivo in človeku prijazno, morajo pokazati),
možnosti pomoči proizvajalca (npr. servis, izobraževanje, …) (Moje zahteve: servis naj bo v Ljubljani)
kompatibilnost z obstoječo opremo (Moje zahteve: ni potrebe).

Evo tako sem si napisal kratko in preprosto US in še enkrat zavil v isto trgovino. Zahteve iz US sem predstavil prodajalcu, ki mi je odgovoril: “Temu pa ustrezajo vsi telefoni.”

Tako sem kupil najcenejšega: NOKIA Model 1112. Lep, eleganten, črnobel ekranček, velika tipkovnica, baterije pa zdržijo cel teden. Zelo sem zadovoljen z njim. Prav nobene potrebe nimam po vseh igračkah, ki jih je mogoč dobiti na mobilnem telefonu, pa jih pravzaprav ne uporabljam.

Cena: 66€ – časnik DELO je ravno takrat imel akcijo in mi je podaril bon za 41 €, tako da me je telefon stal 25 € - brez kakršnih koli obveznosti.)

Prihranek v družinskem proračunu: 134€ (upoštevajoč, da bi dal za telefon 200€ kot sem dal ponavadi). Vem pa da nekateri telefoni stanejo tudi več.

Na tak način se lotevajo stvari v poslovnem svetu, ko je pomembno, da kupijo aparat, ki bo ustrezal namenu uporabe. Nobenega razloga ne vidim, da se ne bi takole lotevali nakupa strojev in opreme, ki jih potrebujemo doma (avto, hladilnik, mikserji, sesalci, računalniki, …). Z US in “zdravo kmečko pametjo”.

OPOMBA: Če se vam zdi, da mora biti telefon “fensi”, da mora zadovoljiti še kakšne druge potrebe (npr.: potrebo po statusnem simbolu), razen potrebe po komuniciranju, potem dajte to potrebo v rubriko “osnovne funkcije in operacije, ki jih nujno potrebujemo” in jih podrobno opišite. Tudi to bo pomagalo, da ne zapravite preveč.

Vesel bom, če mi kdo sporoči kako se je lotil naslednjega nakupa.