PREPROSTOST

Blegoš ponoči (foto)

O našem nočnem pohodu na Blegoš sem že pisal in nimam več kaj dodati, razen da mi toplo zaigra pri srcu, ko se ga spomnim.

Naj tokrat spregovorijo samo fotografije skavtskega prijatelja Boruta Bernika. Hvala Borutu za odlične fotke.

Pet skavtov sredi noči na vrhu Blegoša

O “pomenu “dviganja riti” nas je poučil že zaporniški duhovnik Robi Friškovec nekoč na orientacijskem skavtskem tekmovanju Jakec, kjer nam je serviral tole molitev: “Dragi Jezus, daj da se bom učil dvigniti rit – vedno znova. Da se ne bom predajal malodušju, utrujenosti. Da ne bom tarnal in iskal izgovorov …”

Ravno to mi je prišlo na misel, ko sem se v petek popoldne odločal za odhod na nočni pohod na Blegoš. Dvignil sem jo in ni mi žal.

Z vlakom se odpelješ od doma, nazaj prideš pa peš

Tole kar pravim v naslovu mi je bilo vedno zanimivo, pa še nikoli nisem izvedel. In ravno tega sva se s sinom lotila včeraj. Od doma sva odkorakala (začela sva kar peš) do ljubljanske železniške postaje. Vmes sva ugotovila, da sva malo pozna in da vlaki ne čakajo, zato sva skočila na mestni avtobus.

Pot iz Laz preko Janč in Javorja do Sostra je zanimiva in lepa. Veliko osamljenih kmetij in ljudi sva srečala na poteh, ki kažejo žalostne življenjske zgodbe. Alkohol ubija ne samo na cestah pač pa ubija življenje tudi na podeželju.

Z gorskim vodnikom v severno triglavski steno

Davna želja se mi je letos uresničila. S prijateljem, kolegom svetovalcem, alpinistom in certificiranim gorskim vodnikom Danilom Tičem (Alpguide.com) sva se prejšnji teden podala v Steno. Zgodnje jutro, še bolje pozna noč, je obetala lep dan. V Vratih je vztrajala nizka oblačnost. Vstop je s poti čez Prag je dobro viden. Dani me je privezal in moje naročilo za optimalno varovanje cel vzpon izjemno dobro udejanjal. Ves čas sem se počutil popolnoma varnega.

Se mi zdi, da pri nas vse premalo cenimo delo gorskih vodnikov in tudi premalo jih najemamo. Kar vsak planinec se čuti poklicanega, da se poda v težke smeri. Brez potrebnega plezalnega znanja, brez znanja varovanja, brez orientacijskih izkušenj, … celo brez prave opreme.

E6: Preden se odpravite na treking dolg 190 km

V zapisu o našem pohodu po E6 od Županove jame do Strunjana sem obljubil, da bom napisal kaj o tehnični opremi za spanje, pripomočkih, fintah proti žuljem, teži nahrbtnikov, …

Resnično se mi zdi pomembno, da se nekaj reči premisli, preden se odpravi na tako pot. Predvsem pa dober premislek prepreči marsikatero težavo na poti in pot naredi bolj prijetno. Pa sem se vsedel, dobro premislil in zapisal.

Želim, da vam tale zapis pomaga, da se lažje odpravite na dolge poti. Prepričan sem, da boste pripravljeni (fizično, psihično in praktično) na poti uživali. Tako kot mi.

E6: Pol milijona korakov, srečevanja, prijateljstvo, veselje, ponos

Letos smo dokončali kar smo leta 2007 začeli, v letu 2008 nadaljevali. Pohod po slovenskem delu E6.

V enem kosu smo prehodili pot od Županove jame pri Grosupljah do Strunjana na obali. V šestih dneh (razdeljeno v 7 dni) smo prehodili 190 km. Ekipa je skoraj enaka kot lani: štirje otroci od 9 do 15 let in dva odrasla. Med potjo se nam je pridružil avstrijski pohodnik Peter, kar je vneslo mednarodno razsežnost v naš tim.

Opis naših dogajanj na poti, naši občutki, naša srečevanja in čudenje nad neverjetno vztrajnostjo otrok.

Korzika!

Od leta 1993, ko je Patrick Fiori pel na Evroviziji Mamma Corsica, sanjam, da bi obiskal ta otok sredi Mediterana. Tako daleč se mi je zdel. Pa pravzaprav ni daleč. Nič dalj kot tja nekam do južne Dalmacije. Okoli 600 km do Livorna v Italiji (6 ur vožnje) in 4 ure trajekta. Potem si pa na kar velikem otoku (okoli 8000 km2 – malo več kot tretjina Slovenije). Morska, zgodovinska in gorska avantura se lahko začne …

Aktivne počitnice v Matkovem kotu

Z ženo sva se vrnila z zelo aktivnih počitnic v hribih. Na Matkovi kmetiji sva preživela štiri čudovite dni. Dnevi so bili tako polni aktivnosti, da sedaj rabiva kakšne dva dni, da prideva k sebi :-).

Prvi dan sva kolesarila po delu Solčavske panoramske ceste (od Matka do Podolševe in nazaj – kakih 18 km vse skupaj). Mimo osamljenih kmetij, s čudovitim razgledom po verigi Kamniških Alp, s postankom pri znameniti zdravilni železni vodi. Kolo sva pustila pri Rogarju v Podolševi in se vzpela na Potočko zijalko in naprej na Olševo. Sedajle je gora polna cvetja …

Po cvetočih pašnikih v osrčje Kamniških Alp

Ni ga lepšega razgleda na celotno verigo Kamniških Alp kot s Kompotele (1989 m). Celotna veriga je kot na dlani pred nami; prav vse grape se vidijo.

Včeraj sem se odpravil na ogled izleta, ki ga imamo na Dan državnosti 25. junija skupaj z našo skavtsko skupino.

V tem času je pod Krvavcem tudi polno planinskega cvetja. Dovoljeno samo fotografiranje!

10 ur samotne beline Lepe Komne

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste hodili v kratkih hlačah po večmeterski snežni podlagi – z gamašami na nogah? Meni se je – v nedeljo na Komni. V Julijcih je še več metrov snega, vročina pa taka, da so kratke hlače nujen del opreme. Pa ne pozabite na zaščitno kremo, primerno pokrivalo (sam sem ga nosil – samo ne na fotkah :) ) in sončna očala.

Lepa, priporočljiva tura za ljubitelje samotnih sneženih planjav. Sneg je v tem času zelo primeren za hojo, drži človeško težo, 5-10 cm se ga v vročini “odjena” – ravno prav za drsanje.

Ljubljančani v Mariboru: Lep izlet od Maribora na Urbana in nazaj

Redko nas zanese v štajersko prestolnico, čudovito mesto ob Dravi. Nikoli pa se ne odpravimo kar tako na izlet v okolico Maribora. Največkrat nas zanese na Gorenjsko. Na velikonočni ponedeljek pa smo imeli lep razlog, da se “odpravimo v Emavs” v Maribor. Cela družina.

Bohinjsko jezero – napol zmrznjeno ogledalo

Ta vikend sem preživel z mladimi skavti. Skoraj vsem bi bil lahko oče, nekaterim pa pravzaprav kar dedek. Nekateri so se ga udeležili kar s svojimi majhnimi otroci. V Bohinju smo namreč imeli člani ekipe SkavtNet načrtovalno srečanje. Druženje in delo. Kako lepo gre to skupaj in kakšen blagoslov je delati s predanimi mladimi ljudmi.

Pozimi v dveh urah v osrčje zasneženih Karavank

čeraj sem imel kratek seminar Vodenje in upravljanje samega sebe za prijetno skupino mladih ljudi zbranih v iniciativi No excuse (Brez izgovora), ki ozavešča mlade o slabih posledicah kajenja. Z velikim uspehom.

Zanimanje mladih za temo, lepo sodelovanje v razpravi, simpatična dekleta in fantje. Pravo veselje je imeti seminar za tako aktivne mlade. Hvala.

Seminar smo imeli v domu Trilobit v Javorniškem rovtu nad Jesenicami. Pod Karavankami torej. Pa sem si že doma rekel, da bi bilo fino poiskati nekaj sinergije in po seminarju še malo skočiti v hribe.

Jezersko: sankanje in lep razgled

Nekaj utrinkov s sankanja z Malega vrha nad Jezerskim.

Čudovito sončno popoldne, 45 minut hoje po škripajočem snegu, spust po 3 km dolgi progi (8 minut :-) ), krasen razgled na greben Košute, na Virnikov Grintavec, Pristovški Storžič, Kočno, Babe, Stegovnik, Storžič. Pa še lep sončni zahod.

Mrtvaški ples pod kraškim robom

Z ženo sva se odpravila na Primorsko na lepo januarsko turo. Namesto snega, mraza, poledice, je bilo že čutiti pomlad, čeprav smo šele na začetku januarja.

Tudi medved se je že zbudil in nama dal misliti. Še posebej v povezavi z znamenito fresko Mrtvaški ples v cerkvici v Hrastovljah…

Z gorskim kolesom na Toško čelo in Katarino

Izjemno lepo jesen imamo, ki jo lahko izkoristimo za izlete. Prav prileže se tudi krajši gorsko kolesarski vzpon. Takole za nedeljsko popoldne. Ponovite še vi, če bo še kaj lepih dni.

Zadnjič sva se s sinom odpravila na treking od Ljubljane do Škofje Loke preko Katarine. To nedeljo pa sva se odpravila na del te poti z gorskim kolesom.

Treking pred domačim pragom: Ljubljana – Škofja Loka

Včeraj sva imela s sinom krasen enodnevni treking. Začela sva zjutraj v Podutiku na obrobju Ljubljane (končna postaja mestnega avtobusa št. 5), končala pa popoldne v Škofji Loki (iz Škofje Loke imate avtobusni prevoz v Ljubljano vsako uro – 10 minut čez uro). Natanko 8 ur zložne hoje z enournim odmorom za kosilo.

Smeh, vročina, dež, napor, veselje, komarji, … na E6

Kot sem napovedoval, smo se tudi letos odpravili na nadaljevanje slovenskega dela evropske pešpoti E6. Lani smo prišli od mejnega prehoda Radelj na Koroškem do Vranskega, letos pa smo nadaljevali s prelaza Lipa nad Vranskim. Načrtovali smo, da bi v štirih dneh prišli do Iškega Vintgarja.

Malo drugače na popularni Ratitovec

Verjetno je Ratitovec (1666 m), ki je najvzhodnejši hrib v Julijcih, ena najbolj obiskanih gora v Sloveniji. Veliko jih dirja nanj prav vsak dan. Sam se sicer sprašujem zakaj je treba prav na Ratitovec (ki je sicer zares lepa gora) priti vsak ljubi dan, ko pa imamo toliko lepih gora. Tudi v okolici Selške doline.

Večina ljudi pristopa na Ratitovec s Prtovča (1025 m), najvišje vasice na Slovenskem. Pred vasico okoli cerkvice Svetega Jakoba je zraslo pravo parkirišče. Večina se odpravi skozi Razor do koče in se vrača preko Podna nazaj na Prtovč (ali obratno). Obe poti zahtevata okoli 1,5 ure zmerne hoje.

Pa vendar se še da najti pristop, kjer tudi na lep pomladni dan ne srečaš skoraj nikogar.

Sveti Lovrenc in po stopnjah proti Storžiču

Hribovska tura, ki ji lahko sami določite težavnost. Lahko se povzpnete: samo do Svetega Lovrenca (892 m), lahko do prvih razgledišč pod Storžičem (približno 1100 m), lahko nadaljujete do Doma Kokrškega odreda na Kališču (1540m) ali pa do planine Velika Poljana (1383 m), lahko pa celo nadaljujete do vrha Storžiča (2132 m).
Izbira je vaša. Mi smo se to nedeljo podali samo do prvih razgledišč na višini približno 1100 m.