Bolj preproste izbire
Kamniški vrh mi ostaja v krasnem spominu predvsem iz mojih jadralno-padalskih dni, ko je na nebu nad Kamniškim vrhom mrgolelo pisanih letečih “cunj”. Pa tudi drugače ga rad obiščem. Tudi iz grape Korošaških slapov.
V nedeljo sem se ga lotil na tekaški način. Od “tal” iz vasice Klemenčevo pri Stahovici nad Kamnikom. Celo pot sem odtekel, počasi, a vztrajno. K sreči sem vmes tudi fotografiral. Da sem si vsaj malo oddahnil :)
Med Božičem in silvestrovim se vsako leto, če le vreme omogoča, odpravim na kakšno “ornk” planinsko turo. Tudi letos je bilo tako. S sinom in zetom smo se odpravili v Julijce, točneje na Veliki Draški vrh (2243 m) in da je bila mera za letos polna še na Viševnik (2050 m). Kar dva dvatisočaka v Julijcih v enem dnevu.
Lepi, a mrzli jesenski dnevi nas vabijo na južna pobočja. Naju z ženo so zvabili na južna pobočja Lajnarja in Slatnika nad Baško grapo na jugu in Soriško planino na severu. Pristop s Petrovega brda je izjemno lahek in nenaporen. Prava družinska tura za vse, ki zmorejo kakih 6 ur prijetne lahke hoje po udobnih mulaterah. Midva sva PREPROSTO uživala vsako minuto.
Ne vem zakaj sem že velikokrat bil na Rodici, pa pravzaprav vedno s “te” strani – z Bohinjske namreč. Četudi sem doma iz Ljubljane in mi je dostop do Baške grape bližji (do Podbrda je 70 km), kot do Bohinja (80 km), mi do sedaj še ni prišlo na misel da bi šel na Rodico po južni, sedaj vidim – lepši strani.
Včeraj sem se zavestno odločil za tole lepo krožno pot po južnih pobočjih Spodnjih Bohinjskih.
Karavanke so bolj položne kot Kamniške ali Julijci, tudi nekaj nižje, bolj zaobljene in zelo, zelo lepe. V verigi med Stolom in Kepo, kjer kraljujeta popularna Golica in dobro obiskana Dovška baba, je Struška nekaj posebnega.
Struška je namreč že na prvi pogled dolgočasna gora. Lepo zaobljena in razpotegnjena, pravzaprav kar planotasta, poraščena z ruševjem se vleče kakšni dve uri hoda med sedloma Seča in Kočna. Le kdo si jo želi obiskati, ko pa vrh med ruševjem komaj najdeš? Pa vendar sva jo z ženo v nedeljo obiskala in ni nama žal.
“A vi pa kar sami po teh “pstotah”?” me je vprašala starejša ženička, ki je sedela na pragu pri Tratniku v Čekovniku v dolini Zgornje Idrijce.
Tokrat sem se namenil kar sam prehoditi polovico 180 km dolge Idrijsko-cerkljanske planinske poti. Hoditi sam po samotnih gozdovih je res pravi blagoslov.
Oni dan sva se z ženo odpravila na romanje do Kureščka kar od doma. Tako kot včasih, ko so se ljudje na romanja ali kot jim tudi pravimo na božje poti skoraj obvezno odpravili peš.
Romanje je pot na vsaj štiri načine …
Včeraj je ženina teta Ivanka v Martinj vrhu praznovala častitljivo obletnico življenja – 90 let. Čestitike in želim, da jo Bog še dolgo ohranja živahno, radovedno, zdravo.
Pa sem se odločil, da jo proti koncu praznovanja mahnem na bližnji hrib – mogočni Blegoš – in naprej v Poljansko dolino. Kar lep zalogaj za kratko popoldne. Sem sicer tekel, pa še je trajalo več kot tri ure …
Časnik.si
Mož, oče, podjetnik, skavt, predavatelj in bloger. 
Blog "Preprostost" avtorja Aleša Čerina je licenciran pod pogoji Creative Commons: Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Povezava mora kazati na www.edusatis.si/preprostost.
Zadnji komentarji