PREPROSTOST

Loška planinska pot: 200 km polhograjskega, cerkljanskega in loškega sredogorja

8 dni in in natančno 2 uri in 20 minut (pa saj to ni pomembno) smo porabili, da smo prehodili celotno Loško planinsko pot.

Nekaj o poti, nekaj vtisov s poti in 60 čudovitih fotografij.

Dolga pot je pred nami

Danes se odpravljamo spet na dolgo pot. Zadnja tri leta smo hodili po slovenskem delu E6, tokrat bomo šli v po polhograjskem, cerkljanskem in loškem hribovju – po Loški planinski poti.

Izkušnja dolge poti nas je prevzela …

Odmaknjeno, zeleno, v Julijcih. Kje smo bili? (foto)

Danes pa je na vrsti uganka: “Odmaknjeno, zeleno, v Julijcih. Kje je to?” Pomagajte si s fotografijami.

Včeraj smo bili (sin, prijatelj in jaz) namreč na eni od zame najlepših hribovskih tur, ki pa je ne želim podrobno opisovati. Zakaj ne? Ker želim, da ta odmaknjeni svet ostane še nekaj časa nedostopen za množičnost planinskega turizma. Sladokusci ga pa itak poznamo. In zanj se je treba malo bolj potruditi.

S kolesom po Poti spominov in tovarištva (foto)

Nedeljsko popoldne sva s sinom izkoristila in se zapeljala s kolesom okoli celotne trase 32,5 km Poti spominov in tovarištva okoli Ljubljane. Še nikoli nisem prehodil ali prevozil celotne poti, četudi sem vsak teden vsaj dvakrat na njej.

Pot izredno cenim in je ena boljših zadev, ki so nam ostale iz komunizma. Del na Golovcu sem tudi sam pomagal graditi – ko sem bil še gimnazijec. Skozi stanovanjska naselja je slabo označena, drugače pa lepa – najlepši je gotovo “domači” Golovec.

Dan, ko sem začutil domoljubje (foto, video)

Tradicionalni pohod treh pevskih skupnosti: Solčavske (citrar Klemen Matk), Jezerske (kvartet Jutro) in Kortske iz avstrijske Koroške (kvintet bratov Smrtnik) je pravi praznik zdravega domoljubja in povezovanja.

Vesel sem, da sem bil letos lahko zraven. Hvala vsem pevcem in organizatorju Klemnu Matku za tole izkušnjo.

Opažanja in občutki z Balkana

Z avtobusom smo potovali prav na jug Balkana – v Grčijo. Za nekaj ur smo se ustavili v Srbiji in preživeli dve noči v Makedoniji.

Zavedam se, da je za pravo spoznavanje države teh nekaj ur premalo, vendar dovolj za občutenje ljudi, dovolj za začutiti vibracije meni tako ljubih slovanskih narodov s katerimi smo si včasih delili skupno državo.

Nekaj opažanj in občutkov.

Dišeča brezpotja pod Kalško goro (foto)

Kamniške Alpe, tako na dosegu nam Ljubljančanom, pa tudi Štajercem in Gorenjcem, ponujajo še obilo poti, ki so daleč od množičnosti obiska. Eno takih sva izbrala s prijateljem Sašom Leskovškom za najino prvo skupno hribovsko turo.

Namenila sva se osvojiti Kalško goro nad Cojzovo kočo; pa ne po klasični od koče, pač pa po lovski od Žagane peči. Turo priporočam vsem, ki imate vsaj malo žilice za iskanje brezpotij. Tura niti orientacijsko niti tehnično ni zahtevna. V tem času je pot dobesedno posuta z gorskim cvetjem, ki lepo diši.

Komna: kraljestvo samote in lepote

Komna je lepa. Saj pot od Savice do Doma na Komni se res vleče po vseh tistih serpentinah, samo ko si pa enkrat gor na planoti, se ti pa ponudijo možnosti – pogledov in poti. Poleti in pozimi. Lansko leto sem se sam odpravil na Lanževico in preko Lepe Komne, letos sem ubral drugo smer: Bogatin, Mahavšček in preko planine Govnjač nazaj do Doma na Komni.

Lansko leto sem se v kraljestvo Komne podal sam, letos sva šla skupaj s sinom. Prav vesel sem, da je šel z menoj. Malo sva kramljala, ali pa bila tudi kar tiho. Kar v hribih in tudi sicer kar paše.

V knjižnici pod krošnjami v Botaničnem vrtu

Danes sem šel pa v knjižnico. Pa ne v navadno, pač v Knjižnico pod krošnjami. V Ljubljani bo od 28. maja do 29. avgusta vsak petek, soboto in nedeljo na 6 brezplačnih bralnih otokov možno prebirati literaturo.

Danes sem obiskal lokacijo v Botaničnem vrtu in v miru med krošnjami mogočnih dreves prebiral poezijo in posnel krasne fotke cvetja.

E6: Sedaj je čas za načrtovanje trekinga

Mi smo E6 že prehodili. Fantastična pot, ki vodi popotnika od severa do juga Slovenije. 350 km čudovitih poti skozi gozdove, mimo osamljenih kmetij in vasi.

Rad bi še vas povabil in navdušil, da se lotite poti. Zagotavljam vam nepozabne treking počitnice, ki se jih ne da primerjati z lenobnostjo poležavanja na plaži, z dragimi potovanji v eksotične kraje in kratkimi izleti v visoke gore. To je pot v daljavo, to je preživljanje v naravi, srečevanje z domačini, to so pogovori med popotniki. To je pot vase, kjer je dovolj časa , da greš v “praznino svoje glave” in premisliš. Marsikaj.

Ta prispevek je namenjen spodbujanju in tudi praktičnim nasvetom za na dolgo pot.

S kolesom v Poljansko in naprej v Selško dolino

Tile prvomajski prazniki so bili pa dobro športno izkoriščeni: tek, štihanje na vrtu, hribi z ženo, na koncu pa še nekaj sredogorskega kolesarjenja. Sem si privoščil kolesarsko turo, ki je kar malo presegala moje zmožnosti.

Pot: Ljubljana/Štepanja vas – Dobrova – Horjul – Šentjošt – Smrečje – Žirovski vrh – Žiri – Poljane – Javorje – Četena ravan – Stari vrh – Rovt – Golica nad Selci v Selški dolini (+kolo na avto in domov :-)

Priporočam, da turo izvedete pomladi, ko je pokrajina v polnem cvetju.

Prebujanje pomladi pod Kamniškim sedlom

V Kamniških Alpah pod Planjavo se na višini približno 1600 m ravno prebuja pomlad. Lepi razgledi, polno pomladnega planinskega cvetja (ne trgajte!) in lepa brezpotna tura v dobri družbi :)

Poglejte si fotografije pomladnega cvetja in razgledov po verigi od Kompotele do Kalškega grebena.

Priporočilo za praznike: dolina rečice Temenice

Si želite, da vas preplavi zeleno, da se malo umirite, da začutite lepoto dolenjske pokrajine? Priporočam izvir rečice Temenice pri vasi Jelše pri Mirni peči na Dolenjskem. Sprehodite se po dolini.

Lahko s do tja odpravite kar s kolesom. Opis poti.

Blegoš ponoči (foto)

O našem nočnem pohodu na Blegoš sem že pisal in nimam več kaj dodati, razen da mi toplo zaigra pri srcu, ko se ga spomnim.

Naj tokrat spregovorijo samo fotografije skavtskega prijatelja Boruta Bernika. Hvala Borutu za odlične fotke.

Pet skavtov sredi noči na vrhu Blegoša

O “pomenu “dviganja riti” nas je poučil že zaporniški duhovnik Robi Friškovec nekoč na orientacijskem skavtskem tekmovanju Jakec, kjer nam je serviral tole molitev: “Dragi Jezus, daj da se bom učil dvigniti rit – vedno znova. Da se ne bom predajal malodušju, utrujenosti. Da ne bom tarnal in iskal izgovorov …”

Ravno to mi je prišlo na misel, ko sem se v petek popoldne odločal za odhod na nočni pohod na Blegoš. Dvignil sem jo in ni mi žal.

Z vlakom se odpelješ od doma, nazaj prideš pa peš

Tole kar pravim v naslovu mi je bilo vedno zanimivo, pa še nikoli nisem izvedel. In ravno tega sva se s sinom lotila včeraj. Od doma sva odkorakala (začela sva kar peš) do ljubljanske železniške postaje. Vmes sva ugotovila, da sva malo pozna in da vlaki ne čakajo, zato sva skočila na mestni avtobus.

Pot iz Laz preko Janč in Javorja do Sostra je zanimiva in lepa. Veliko osamljenih kmetij in ljudi sva srečala na poteh, ki kažejo žalostne življenjske zgodbe. Alkohol ubija ne samo na cestah pač pa ubija življenje tudi na podeželju.

Z gorskim vodnikom v severno triglavski steno

Davna želja se mi je letos uresničila. S prijateljem, kolegom svetovalcem, alpinistom in certificiranim gorskim vodnikom Danilom Tičem (Alpguide.com) sva se prejšnji teden podala v Steno. Zgodnje jutro, še bolje pozna noč, je obetala lep dan. V Vratih je vztrajala nizka oblačnost. Vstop je s poti čez Prag je dobro viden. Dani me je privezal in moje naročilo za optimalno varovanje cel vzpon izjemno dobro udejanjal. Ves čas sem se počutil popolnoma varnega.

Se mi zdi, da pri nas vse premalo cenimo delo gorskih vodnikov in tudi premalo jih najemamo. Kar vsak planinec se čuti poklicanega, da se poda v težke smeri. Brez potrebnega plezalnega znanja, brez znanja varovanja, brez orientacijskih izkušenj, … celo brez prave opreme.

E6: Preden se odpravite na treking dolg 190 km

V zapisu o našem pohodu po E6 od Županove jame do Strunjana sem obljubil, da bom napisal kaj o tehnični opremi za spanje, pripomočkih, fintah proti žuljem, teži nahrbtnikov, …

Resnično se mi zdi pomembno, da se nekaj reči premisli, preden se odpravi na tako pot. Predvsem pa dober premislek prepreči marsikatero težavo na poti in pot naredi bolj prijetno. Pa sem se vsedel, dobro premislil in zapisal.

Želim, da vam tale zapis pomaga, da se lažje odpravite na dolge poti. Prepričan sem, da boste pripravljeni (fizično, psihično in praktično) na poti uživali. Tako kot mi.

E6: Pol milijona korakov, srečevanja, prijateljstvo, veselje, ponos

Letos smo dokončali kar smo leta 2007 začeli, v letu 2008 nadaljevali. Pohod po slovenskem delu E6.

V enem kosu smo prehodili pot od Županove jame pri Grosupljah do Strunjana na obali. V šestih dneh (razdeljeno v 7 dni) smo prehodili 190 km. Ekipa je skoraj enaka kot lani: štirje otroci od 9 do 15 let in dva odrasla. Med potjo se nam je pridružil avstrijski pohodnik Peter, kar je vneslo mednarodno razsežnost v naš tim.

Opis naših dogajanj na poti, naši občutki, naša srečevanja in čudenje nad neverjetno vztrajnostjo otrok.

Korzika!

Od leta 1993, ko je Patrick Fiori pel na Evroviziji Mamma Corsica, sanjam, da bi obiskal ta otok sredi Mediterana. Tako daleč se mi je zdel. Pa pravzaprav ni daleč. Nič dalj kot tja nekam do južne Dalmacije. Okoli 600 km do Livorna v Italiji (6 ur vožnje) in 4 ure trajekta. Potem si pa na kar velikem otoku (okoli 8000 km2 – malo več kot tretjina Slovenije). Morska, zgodovinska in gorska avantura se lahko začne …