Preprostost

Na začetku leta sem pisal o prepolovitvenem načelu, ki narekuje, da porabo vsega prepolovimo – pa ne samo enkrat, pa o kalkulatorju stroškov avtomobila, ki ga je razvilo društvo za sonaraven razvoj Focus. Ali ste vedeli, da Slovenci v poprečju delamo dva dni na teden za avto in prevoz? Noro? Noro!

Na zemljevidu Ljubljane sem v center zapičil šestilo in zarisal 5-kilometerski krog in pokazal, da je center Ljubljane peš dostopen v eni uri hoje. Kaj ne znamo več hoditi? Poglejte si tudi zabaven video.

Kot posledica projekta 1€ na dan se kaže tudi moja nova naravnanost na pridelavo lastne hrane. Tako sem aprila zavihal rokave in na vrtu kopal in urejal, tako, da sem za 100 % povečal obdelovalne površine. In celo leto vrtnaril. Prav zadovoljujoče. Celo hvalnico ročnemu delu sem napisal. In od projekta naprej si pečemo ves kruh. Poglejte zakaj. Celo leto sem vestno vrtnaril, vlagal sadje in zelenjavo (nekaj receptov!).

Objavil sem recept za izdelavo domačega detergenta, ki se je med ljudmi lepo prijel. Cena ugodna, ekološki in dobro opere.

Razmišljal sem o konceptu 3R (Reduce = zmanjšati, Reuse = ponovno uporabiti, Recycle = reciklirati) in dodal še enega.

Jeseni sem tehnično in oblikovno preuredil blog PREPROSTOST. Upam, da sem bil uspešen in da vam je všeč. Poglejte nekaj lepih fotk ročic ….

Vodenje, vodenje, … vodim, torej sem

Veliko sem se v tem letu ukvarjal z vodenjem. S prijateljem Matejem Cepinom in izvrstnimi gosti Ivom Boscarolom, Petro Matos in Brankom Cestnikom smo izvedlo trening za voditelje ‘Vodim, torej sem‘. Lušten trening, ljudje zadovoljni. Vodenje je sploh tema, ki jo potrebujemo na vseh področjih. Tudi v družini. O vodenju družine sem pisal tule, o delegiranju v podjetjih in družini tule. Imel sem tudi nekaj predavanj na temo vodenja družine.

Takole praviva z Matejem na spletni strani treninga (mimogrede: trening ponavljava tudi letos in sicer v obdobju od 27. 1. – 17. 3. 2012. Prostih je samo še nekaj mest. Info in  PRIJAVA): “Brez dobrih voditeljev narod ne more dolgoročno obstati, podjetje propade in družina ne uspeva. Poleg kompetentnih voditeljev na najvišjih ravneh, so ključna tudi znanja, naravnanosti in spretnosti voditeljev v neformalnih skupinah, gibanjih, nevladnih organizacijah, šolah, medijih, podjetjih, oddelkih, občinah, krajevnih skupnostih in družinah.” 

V okviru Skavtske akademije, ki jo postavljava skupaj s prijateljem Tonetom Lesnikom, je naš udeleženec Tone Lampret izvedel projekt izdelave dveh sončnih elektrarn za misijon na Madagaskarju in pokazal kako se svoje talent porabi za skupno dobro. V Matkovem kotu smo udeleženci pomagali na kmetiji saditi krompir in se učili.

1 € na dan še odmeva

Projekt še kar odmeva. Veliko me vabijo na predavanja, ki jih opravim brezplačno in dobrodelno. Opravil sem 15 predavanj po celi Sloveniji. Prostovoljno zbran denar sem nakazal za projekt misijonarja Pedra Opeke ‘Obrok riža na dan – vsak dan.’

Na pomladanskem TEDx Ljubljana dogodku sem imel predavanje, ki si ga lahko preberete ali pogledate video. Hvala organizatorjem za izjemno kakovostno organizacijo in za ogromno energije, ki jo vlagajo v uspeh dogodka. Na jesenskem TEDx Ljubljana dogodku je predaval sin Boštjan. Ponosen!

Hribi, romanje, dolga pot, tek, geolov

Z zetom sva se na začetku leta in na koncu leta skupaj odpravila v hribe. Obe turi sta precej zimski: na Plevelnike in Dovško babo, konec leta pa na Veliki Draški vrh in Viševnik. Krasni pogovori.

Spomladi sem se kar peš odpravil iz Selške doline proti Ljubljani. V sedmih urah sem prišel čez hribe in doline do Polhovega Gradca. Si upate?

Izgleda, da je bilo leto 2011 leto zanimivih planinskih tur. Kar eno lepo nedeljsko popoldne sem se odpravil proti Storžiču in na sredi zavil proti Tolstemu vhu in Križki gori, ter se v temi vračal skozi gorenjske vasi do izhodišča.

Sem začel malo bolj intenzivno teči. Pripravljal sem se tako, da sem tekel po hribih (Blegoš), se potem udeležil Teka trojk v Ljubljani – 12 km (družinska ekipa – skupaj s sinovoma)  in jeseni Ljubljanskega maratona – 21 km, kjer sem med dolgo potjo razmišljal o boju, teku in veri: “Dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil. 2 Tim 4, 7

Z Marinko sva se odpravila na  peš romanje – tako kot nekoč - iz Ljubljane na Kurešček: 28 km, skoraj 11 ur. Opravila sva vse štiri poti:  po pokrajini, do sopotnika, vase, do Boga.

Poleti sem si privoščil štiri dni samote po “pstotah” Idrijskega. Štiri dni sam v gozdovih in grapah. Res blagodejno ter osvežujoče za telo in duha. Vzel sem si čas za razmislek. Torej: intenziven razmislek in potem ukrepanje. Med potjo sem srečal veliko zanimivih, prijaznih ljudi. Dragoceno!

Z Marinko sva obiskala najbolj dolgočasno goro v Karavankah, se povzpela na Vrh Bače, ki pravzaprav ni vrh, pač pa sedlo in se sam enkrat za spremembo povzpel na Spodnje Bohinjske z “une strani”.

Konec leta sva se s sinom navdušila nad zanimivo orientacijsko igro Geocaching (Geolov po slovensko). Do konca leta našel 25 zakladov. Sam jo kombiniram s tekom. Preverite zakaj mi je igra zanimiva.

Družbeno dogajanje

Nisem si mogel kaj, da ne bi komentiral finančnega škandala v Mariborski škofiji, fasciniral me je boj malega društva Ekokrog proti ogromni multinacionalki Lafarge.

Septembra sem sodeloval na Socialnem tednu, kjer sodelujem s Socialno akademijo. Letos je bila tema ‘S(l)odelujmo!’. Sam sem bil odgovoren za moderiranje uvodne okrogle mize, za blogovski del in internetno stran ter pripravil predavanje ’Vzgoja za s(l)odelovanje’.

Spletni magazin z mero Časnik.si, ki sem ga pred kakim letom in pol pomagal ustanoviti, se je med bralci dobro prijel. V decembru 2011 smo dosegli 17.000 unikatnih obiskovalcev. Zanj vsakih 14 dni napišem članek. Kar ni lahko. Pred volitvami sem pisal o tem kako se odločati v samoti volilne škatle, po volitvah pa, da smo Slovenci kar v veliki meri glasovali za “dolce far niente” naravnanost (saj se spomnite filma ‘Do konca in naprej’). Ostali moji prispevki

Smrt pesnika

Konec oktobra se je od nas poslovil pesnik Tone Pavček, ki nam v pesmi Novorojenemu takole sporoča: “Pozdravljen, ki si prišel iz teme in iz gluhe noči vesoljstva, iz dalj neznanih, kjer stotisoči čakajo nestrpno na znak, da lahko pridejo in stopijo v luč. A ti si prišel, ves up in ves luč, še čisto… nič senca in z jokom naznanil vsem, celo nemim: Hočem živeti!”

Modrovanja

Malo sem premišljeval o izgovorih, o disciplini in o novoletnih obljubah. Že Eva v raju se je izgovarjala, pa Mojzes, češ da ne zna govoriti.

Foto: Rok Bezeljak, TEDx Ljubljana, ostalo Aleš Čerin

Sorodni članki:

• Moj pogled na 2010: Kako polno leto!
• Moje norosti v letu 2009

Petarde so sicer prepovedane, a očitno jih ni težko dobiti, ko kar naprej nekaj poka. Brez pokanja ne mine več nobena vaška veselica. Na Silvestrovo pa pokanje doseže višek.

Poškodbe otrok, zastrupljanje, prestrašenost

Tokrat ne želim govoriti o poškodbah, ki s tudi stalne spremljevalke uporabe pirotehničnih izdelkov, ko eksplozivna sredstva uporabljajo otroci. Ne bom govoril o prestrašenosti ljudi in živali. Tudi ne bom govoril o onesnaževanju zraka s toksičnimi snovmi v obliki nanodelcev, ki so jo pred časom merili strokovnjaki z Inštituta Jožefa Štefana in ki (če ni dežja) traja v neprezračenih dolinah kot je ljubljanska še tedne.

Denar v luft, namesto ljudem v stiki

Tokrat se ubadam z mislijo koliko denarja poženemo  v zrak pred novim letom. Cene pirotehničnih izdelkov so zame izjemno visoke. Ena večstrelna baterija stane na primer 35 €. Da o ceni vaških in mestnih ognjemetov niti ne govorim. Vsaka vas, vsako mesto, ki da kaj nase si ga privošči in tako v zrak požene med 500 in 5.000 € (podatkov za velike mestne ognjemete nisem našel).

Za kakih 10 minut pokanja, svetlobe in naših “oh in ah” zdihljajev poženemo v “luft” toliko denarja kot stane 10.000 kg riža, ki bi ga misijonar Pedro Opeka razdelil lačnim otrokom na Madagaskarju. Namesto da bi kupili hrano lačnim, ga uporabili za kako drugo stisko, ki jih je v teh časih res veliko, ga mi ga raje poženemo v zrak, se ob tem zastrupljamo in čez nekaj minut jamramo in bentimo kakšna kriza nas je prizadela. Ob volitvah pa volimo župane, ki nam to omogočajo.

Menda se je v Italiji že nekaj županov večjih mest, kot so Rim, Modena, Bari, odločilo, da se odpovejo ognjemetu in da to nesmiselno trošenje denarja v imenu gospodarske krize prepovejo. Bravo! Kdaj nam bo v naših krajih uspelo tem trapastim svetlečim igram brez kruha reči ne?

Foto: Ni Rocha, SXC

Sorodni članki:

• Misijonar Pedro Opeka v Sloveniji
• 1 € na dan: Kako živijo bivši “ljudje s smetišča”
• Projekt 1 € na dan: Se da?

Kako se jo igra?

Najprej naj povem, da je igra brezplačna (lahko se sicer kupi “Premium” članstvo, pa po moje ni potrebno).

1. Prijavi se na www.geocaching.com. Na tej strani najdeš v okolici kraja, kjer se trenutno nahajaš koordinate zakladov. Če imaš pametni telefon, si nanj lahko naložiš program, ki ti pri nalaganju koordinat zakladov in pri iskanju močno pomaga. Za  telefone z Androidom lahko kupiš original program (6,99 €) ali pa si naložiš brezplačno verzijo c:geo-open source, ki meni odlično deluje.

2. Vnesi koordinate: V telefon ali GPS napravo si vnesi koordinate zakladov (zelo preprosto!), ki jih želiš poiskati. Lahko si jih v naprej naložiš in jih potem iščeš, ko se ponudi priložnost. OPOMBA: Moj sin sploh nima GPS-a ali pametnega telefona, pa je zelo uspešen geolovec. On PREPROSTO uporablja zemljevid, ki si ga stiska z internetne strani ali si ga kar nariše. Tako samo s pomočjo zemljevida poišče lokacijo in tam poišče zaklad. Je pa treba reči, da je on zelo spreten skavt in da ima prav “nos” za skrivališča. Morda bo imel z nekaterimi lokacijami, kjer ne bo v bližini značilnih objektov malo več težav.

3. Poišči zaklad: Za geolov se primerno obleci (gojzarji za v naravo), s seboj vzemi svetilko (tudi podnevi, da posvetiš v kakšne luknje) in kuli. Vklopi GPS, ki te pripelje v bližino zaklada, na kakih 5 – 10 m, potem pa moraš zaklad na mikro ravni poiskati sam. Nekateri zakladi, pravzaprav večina, so skriti na zelo zanimiv način. Sam, četudi sem skavt in sem navajen iskati skrivališča, imam kar kdaj težavo najti mikrolokacijo. Vsak zaklad ima tudi namig, kje je skrit. Namigi so zakodirani, a tudi precej dvoumni, kar se meni zdi še posebej zanimivo. Kakšen zaklad vsebuje drobne predmete za izmenjavo. Torej, če kaj vzameš ven iz škatlice za spomin, nadomestiš s predmetom približno enake vrednosti. Sam se s tem ne obemenjujem in me izmenjava ne zanima. Meni je bolj zanimivo iskanje samo.

4. Vpis v dnevnik: Vsak zaklad vsebuje dnevnik v katerega se vpišeš. Zaklad vrneš na svojo prvotno lokacijo.

5. Vpis obiska na spletno stran: Ko prideš domov (lahko seveda tudi kar na lokaciji, če imaš dostop do interneta) vpišeš obisk zaklada na spletno stran www.geocaching.com in podeliš s soigralci svoje vtise in fotografije, če želiš.

Zakaj mi je igra zanimiva?

• Igra ima zame izjemno zanimiv koncept – potegne te od računalnika v naravo. Všeč mi je tudi to, da je sicer visoko-tehnološka igra, povezana z računalnikom in internetom obenem pravzaprav zelo PREPROSTA.

• Trud – pričakovanje – veselje: Igra je taka, da se je treba za nekaj potruditi in da nekaj pričakuješ. Zaklad! Četudi vem, da zaklad materialno ni kaj posebnega, pa je čar pričakovanja in čar iskanja poti. Potem pa ko po trudu zaklad najdeš, je veselje veliko. Poskusite!
  

• Igra je privlačna za otroke in mladostnike (pravzaprav za vso družino), ki jih preko visoke tehnologije (GPS, pametni telefoni) potegne v naravo. Otroci, pa tudi odrasli so navdušeni tudi nad izmenjavo drobnih pozornosti.
  

• Igra je zasnovana participativno – udeleženci sami postavljajo (po zelo PREPROSTIH pravilih) zaklade. Pravzaprav je vsa logistika prepuščeni iniciativi, iznajdljivosti in spretnosti udeležencev. Organizatorji so dali na voljo samo internetno platformo.

• Zakladi so postavljeni v urbanem in naravnem okolju, ponavadi na zelo zanimivih, privlačnih mestih, ki jih sicer nikoli ne bi obiskal. Nekatere lokacije so nekako tematsko povezane med seboj: povezujejo zanimive kraje povezane s kako znano osebo – npr. arhitekt Jože Plečnik v Ljubljani ali slovenski slikarji. Tako je igra tudi precej poučna.
  

• Igra je globalna. Lahko pa igraš lokalno ali globalno. Oboje je zanimivo.

Moje izkušnje

Sam igro igram šele dva tedna in sem našel šele 12 zakladov. Vsak po svoje je zanimiv, najbolj pa sta me pritegnila zaklada Draga pri Igu in Escape from the city – to the middle of a motorway. Hvala markpolona!

Kot sem že omenil, me je v igro potegnil čar iskanja, sodelovanja s sinom in drugimi ter spoznavanje krajev, ki jih gotovo nikoli ne bi odkril.

S sinom sva en zaklad tudi že postavila na našem bližnjem Golovcu. Na prav luštni lokaciji. Povabljeni! Koordinate najdete tule :)

Sorodni članki:

• 5 preprostih, odličnih in zastonjskih orodij
• V WordPressu zna še svetovalec izdelati spletno stran
• TidyRead — prijetno branje na internetu brez odvečne nesnage
• Mikroblog: Povej v 140 znakih
• Naredi si PREPROST gumbek

Ko eden od mož s pomočjo logičnega razmišljanja pove katere barve kapo ima na glavi, so rešeni vsi. Kateri mož lahko z gotovostjo trdi, katere barve kapo ima na glavi? Utemelji!

Sorodni članki:

• Težka uganka

Najtežja se nam je zdela tale:

Med tem, kar je, in tistim, kar se zdi,
je plošča, ki hkrati laže in resnico govori.
Laže, ker kaže, da nekaj je tam, kjer sploh ni,
a resnico govori, ker tistega, kar kaže, ne spremeni.

Avtor: Andrej Rozman – Roza Ciciban, februar 2008

Uganete, kaj je imel umetnik v mislih?

Foto: Aleš Čerin

Sorodni članki:

• Barva kape: logika in razmišljanje iz škatle (UGANKA)

Tehnično

Najprej sem vse shranil, tako da imam varnostne kopije, če bi se mi slučajno kaj zgodilo med spremembami. Potem sem naložil zadnjo verzijo WordPressa, ki je glede na mojo do sedaj uporabljano (že dolgo nisem nalagal novih verzij!) zelo izboljšana in je res dobra.

Potem sem obnovil vse vtičnike, ki jih uporabljam. Nekatere odstranil, dodal nekaj novih.

Oblikovno

Namesto dobre stare Gotham News teme, ki je postala že precej zastarela (ne oblikovno pač pa tehnično) sem kupil Canvas temo, ki resnično omogoča veliko ustvarjalnosti. Prav res kot bi “malal” po platnu. Pa sem se potem kakšen dan dajal z njo. Da sem jo prevedel v slovenščino, pa zrihtal, da izgleda tako kot želim.

Oblike nisem želel preveč spremeniti – ohranil sem osnovno barvo, tako, da se še najde logična povezava na stari blog. Sem pa želel, da že oblika bloga izraža PREPROSTOST. Če mi je uspelo, presodite sami dragi bralci. Vesel bom pripomb in predlogov.

Fotografije, ki jih imate zelo radi na mojem blogu, boste odslej lahko bolj PREPROSTO gledali – po zaslugi vtičnika jQuery Lightbox. Kliknite na fotografijo v spodnji galeriji in preizkusite.

Ob novi obliki bloga vam poklanjam nekaj svojih fotografij.

 Foto: Aleš Čerin

Sorodni članki:

• 5 preprostih, odličnih in zastonjskih orodij
• 11 dni brez interneta je prineslo 100% več obdelovalnih površin (FOTO)
• V WordPressu zna še svetovalec izdelati spletno stran

Tole je ena od njegovih značilnih izjav: “To je ena mojih manter: osredotočenost in preprostost. Preprosto je lahko težje kot zapleteno: trdo moraš delati, da lahko misliš čisto in stvari izvedeš preprosto. A na koncu je vredno truda, saj ko to dosežeš, lahko premikaš gore.”

In tole eden najbolj navihujočih govorov (na Univerzi Stanford, 2005):

1. del:

2. del:

Foto: Wikipedija

Sorodni članki:

• Ultimativna PREPROSTOST računalnika
• Gmail: Poenostavi ga do skrajnosti!
• Na Spodnje Bohinjske z “une” strani (FOTO)
• O moralnem operacijskem sistemu (VIDEO)
• Google Wave ni bil dovolj preprost za uporabo?

Inoverzum logotip

Podobo Inoverzuma je oblikoval Luka Mancini iz oblikovalskega tandema Lukatarina. Takole pravijo na spletni strani MemoInštituta o logotipu: “Je minimalistična, a vendar sporočilnostno močna. Grafično rešitev logotipa je Luka tudi skrbno utemeljil, povzetki ključnih idej pa so: 1. Neznakovni logotip: večina logotipov konkurentov ima znakovne logotipe, ki simbolizirajo mreženje in povezave … sporočilnostno močni logotipi brez znakov so v tej branži redkost. 2. Velik razmik med črkami in belina okrog črk: izražanje prostornosti, lahkosti, brezmejnosti vesolja. 3. Futuristično – tehnični tip črk: Inoverzum bo primarno menedžiral tehnološko/tehnično/naravoslovna znanja. 4. Redukcija in abstrakcija črk: poudarjanje logike, racionalnosti, analitičnosti, univerzalnosti, … skratka učinkovitega minimalizma. 5. Barvni sistem in ozadja: osnovni barvi sta črna in bela – črna kot vesolje/ozadje in bela kot zvezde.”

Novi logotip mojega podjetja Edusatis d.o.o.

Prvič pa objavljam tudi novi logotip svojega podjetja Edusatis d.o.o.. Logotip izhaja iz sedanjega in je njegova nadgradnja. Ohranil je temeljni element knjigo (kot simbol znanja), ki se spreminja v ptico, vendar kot negativ in tudi eno od barv. Dodana je nova barva, ki logo vsekakor poživi.

Stari logo je oblikoval Toni Anžlovar, Formalibre d.o.o., za kar se mu ob tej priliki najlepše zahvaljujem, novega pa hčerka Neža Rutar v okviru svoje diplomske naloge. Morda oblika še ni dokončna, zato me prav zanima kako vam je všeč.

Stari:

Novi:Foto: www.lukatarina.net

Sorodni članki:

• Blizu srca
• V WordPressu zna še svetovalec izdelati spletno stran
• Andrej Detela: O naravi kreativnega procesa
• Morda pa gre pot navzdol …
• Lubię Polskę i mowię troche po polsku …

Zamrzovalna skrinja se polni s kumarami, bučkami, stročjim fižolom in je že skoraj polna, tako, da sem se sedaj zmislil, da bi kaj lahko shranil tudi v kozarce. Tako sem v zadnjem času napolnil okoli 70 kozarcev z marmelado, kumaricami, rdečo peso, stročjim fižolom, pa tudi z bolonjsko omako, sadnim pripravkom za jogurt in tudi doma narejenega tabaska sem se lotil. Ponujam vam tri recepte.

Kisle kumarice

Recept za kisle kumarice sem dobil pri tašči. Že leta nas namreč zalaga s kumaricami, ki imajo zame zares dober okus.

Tašča se je pred leti prav prefinjeno lotila izbire najboljšega recepta. Nabrala si je kakih pet različnih receptov za kisle kumarice od gospodinj v ulici, pri žlahti in po jih njih pripravila. Nato smo imeli degustacijo in izbrali tisti recept, ki nam najbolj ustreza – po kislosti in po okusu. Sedaj ga tule delim z vami. Že prej pa sem ga objavil tudi na Časnik.si.

1. Priprava kumaric: Kumarice dobro operi in osuši, ter jih nabaši v čiste kozarce.

2. Priprava kisa: 1 liter kisa za vlaganje (9%) zmešaj z 2 litroma vode, dodaj 2 žlici soli in 1 žlico sladkorja.

3. Začimbe: V kozarce dodaj začimbe: 2 glavici šalotke, žličko celega popra, 1 kobuljico koprca in žličko začimbne mešanice za kumarice (možne so tudi druge kombinacije – pač po okusu).

4. Zapiranje kozarcev: Zalij s kisom skoraj do vrha kozarca in kozarce zapri. Sam uporabljam alupo pokrovčke.

5. Pasteriziranje: Zaprte kozarce zloži v večjo posodo (na dno posode položi cunjo, da se kozarci ne dotikajo dna). V posodo nalij vodo in segrevaj, da voda zavre. Kozarce pusti v posodi čez noč, da se počasi ohladijo. Kozarce označi.

Domači tabasko

Za ljubitelje “vročega” ponujam recept za domači tabasko. Pekočnost je meni ljuba še iz časov služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko noben obrok ni mogel miniti brez pekočih feferonov.

Nekaj receptov za domači tabasko najdete tule, tudi uradnega. Celoten postopek priprave original tabaska pa najdete na spletni strani proizvajalca. Namesto tabasko paprik sem uporabil kar feferone in čili, ki so mi zrasli na vrtu. In ker nisem imel rdečih, sem za barvo (in tudi za okus) dodal paradižnik.

Še tole: moč domačega tabaska  je nemogoče predvidevati, ker se v domačih razmerah ne da ugotoviti koliko feferoni in čili pečejo. Mimogrede, pekočnost se meri v Scoville skali, ki pove koliko kapsaicina – substance, ki je odgovorna za “pekočnost”, vsebuje pripravek. V domačih razmerah tega ne morete določiti. Lahko pa tabasko razredčite s kisom in vodo, če je premočan. Sam imam v vrtu dve sadiki feferonov in eni pečejo kot vrag, drugi pa ne toliko …

Sestavine

60 g pekočih feferonov in čilija
2 stroka česna
140 g paradižnika (2 majhna)
1 žlica sladkorja
1 kavna žlička soli
400 ml kisa za vlaganje (9%)
500 ml vode

Priprava

Nareži feferone in čili na kolobarčke, česen na majhne koščke in paradižnik na kocke. Dodaj vodo in zavri. Naj nekaj minut vre.

Ohladi in zmiksaj s paličnim mešalnikom. Precedi preko cedila. Pazi, cela kuhinja bo postala nekoliko dražeča – sili na kašelj.

Dodaj sladkor, sol in kis. Dobro premešaj, da se sladkor in sol raztopita. Nalij s steklenico in hrani v hladilniku.

Breskova marmelada

Nekaj gajbic breskev sem kupil v Vipavski dolini, ki je znana po odličnih breskvah – 0,5 € za kilogram. Menda imajo kmetje letos težave in jih zelo težko prodajo.

Sestavine

1,5 kg zrelih breskev
0,5 kg zrelih jabolk
1,0 kg zelenih jabolk (namesto želina: zelena jabolka namreč vsebujejo precej pektina, ki gosti marmelado)
3,0 kg sladkorja

Priprava

Breskve dobro operi in jim odstrani koščice. Jabolka operi, olupi in nareži na majhne koščke.

Segrevaj na zmernem ognju (pazi, da se ti ne prime) in ko začne vreti, dodaj sladkor. Naj vre (počasi) okoli 30 minut. Zmiksaj s paličnim mešalnikom in še nekaj časa segrevaj, da vre (kakih 10 minut).

Še vroče nalij v čiste kozarce in zapri. Sam kozarce in pokrovčke dobro operem in razkužim s 70 % alkoholom. Pokrij z odejo in pusti, da se kozarci počasi ohladijo preko noči.

Sorodni članki:

• Zelenjava iz Španije in stanovanja v Sloveniji so plod suženjskega dela
• Z vrtom do dveh plač

3R (Reduce = zmanjšati, Reuse = ponovno uporabiti, Recycle = reciklirati)

O konceptu ravnanja s smetmi 3 R (Reduce, Reuse, Recycle) sem na tem blogu že pisal v zvezi s povečanjem količine embalaže pri jogurtu Ljubljanskih mlekarn.

Ta koncept, ki govori o tem, da je najbolj pomembno količino smeti zmanjšati  (reduce), nato kar se da ponovno uporabiti (reuse) in šele nato zavreči tako, da se po predelavi ponovno uporabi (recycle). Tako opevano recikliranje je torej šele na tretjem mestu!

+ 1 R (Refuse = zavrniti)

Sam bi šel še korak naprej – v preprečevanje nastajanja smeti, v zelo radikalno zmanjševanje, tako, da jih sploh ne naredimo. Pač tako, da se za vsako stvar, preden jo sploh “pripeljemo v svoje življenje” vprašamo: “Je to res potrebno? Lahko živim brez tega? To sploh prinaša dodano vrednost v moje življenje?”. In po presoji stvar pač gladko zavrnemo (Refuse). Pozor govorim o stvareh, ne o ljudeh – žena se je namreč zbala, da bi zavrnil kar njo :)

V prakso

Morda bi bilo dobro narediti tudi spisek vseh stvari, ki jih posedujem, si ga ogledati in z zgornjimi vprašanji preveriti smiselnost posedovanja vseh teh stvari.

Če niso smiselne, jih potem pač odstraniti iz življenja kot smeti, ki nam povzročajo nered – postopno ter na ekološki način. Morda tako, da se podarijo ljudem, ki so v večji stisi kot mi. Sam se bom tega lotil tako, da bom stvari najprej pokategoriziral v skupine “nujno” (brez njih ne morem živeti), “želim imeti” (bi se dalo živeti brez njih, a nočem) in “nepotrebno” (bi se dalo živeti brez njih).

Sam se zavzemam za koncept prostovoljne preprostosti, ki nikogar v nič ne sili (tudi mene ne), pač pa samo vabi – k spraševanju in premisleku.

Sorodni članki:

• Ljubljanske mlekarne so za 8x povečale količino plastike pri jogurtu