PREPROSTOST

Družina: Preproste počitnice

Sem imel priliko enkrat napisati uvodnik za pravi – pomeni papirnati – časopis, za katoliški tednik Družina z dne 15. avgust 2010 (št. 33). Pisal sem o različnih načinih preživljanja počitinic: tudi takih PREPROSTIH, kot jih prakticiramo pri skavtih, na dolgih poteh, na kmetih, … in kaj take počitnice prinašajo – nam in ljudem, ki jih srečujemo.

Sem zadovoljen z izdelkom. Kaj pa vi?

Simbol “curling vzgoje” ali starši menjavajo sličice fuzbalerjev

Kot nadebuden blogovski firbec se približam skupini pred Tivolijem in opazim, da odrasli ljudje letajo okoli z albumi fuzbalerjev, seznami in menjavajo sličice. Vprašam moža nekaj čez 30, kaj se pravzaprav dogaja, pa mi vse podrobno razloži. Da menjavajo slikce fuzbalerjev na letošnjem svetovnem prvenstvu v Južno afriški republiki, ki otrokom manjkajo v albumu.

Zdi se, da smo otrokom vzeli še zadnje veselje – namreč občutek zmage, veselja in zadovoljstva, ki je edino mogoč po lastni izkušnji. Pa magari po takem delu kot je menjavanje sličic. Ali smo starši res že čisto “zbezljali”?

Elastomobili: Nov rekord je 114m …

… moj sin je pa dobil nagrado za najbolj domiselno vozilo. Prav ponosen sem.

Zmagala je ekipa Raketna znanstvenika, ki je v seštevku treh voženj dosegla razdaljo 257,87 m. Tekmovanje elastomobilov je bil pravi praznik ustvarjalnosti, ki je pokazalo koliko znanja, domiselnosti in ustvarjalnosti premorejo naši osnovnošolci.

Čestitike vsem tekmovalcem, ekipi Hiše eksperimentov pa hvala za odlično organizacijo.

Zastonj? To pa je problem!

Resnično, zadnje čase se dobi ogromno stvari zastonj. Sam opažam ta trend še posebej na področju izobraževanja, programske opreme in tudi predavanj po župnijah in verskih centrih.

Pa ljudje to cenimo? Nikakor ne! Ker je pač zastonj za nas tudi nima prave vrednosti.

Kako si pomagati, če res nekaj želimo ponuditi zastonj in vseeno pritegniti ljudi?

Kaj ti daje verodostojnost, dragi laboratorijski tehnik?

Zadnjič sem imel izobraževanje za mlade bodoče laboratorijske tehnike s Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo.

Pa sem se odločil, da jim spregovorim o pomenu VERODOSTOJNOSTI analitskih rezultatov (verodostojni so tisti, ki jim lahko verjamemo). Pa o pomenu ZAVEDANJA, da je za vsako eprueto krvi, za vsakim lončkom urina, … ČLOVEK v stiski bolezni. Včasih otrok, včasih starec, včasih mlada mamica, včasih oče 4 otrok.

Gregor Čušin je govoril o “nekih ovcah”

Govor dramskega igralca Gregorja Čušina na umestitvi ljubljanskega nadškofa dr. Antona Stresa še vedno odmeva. Prav včeraj smo se v neki družbi pogovarjali o tem znamenitem govoru, ki se nam je kristjanom gotovo vtisnil v srce. Zdi se, da je Čušin, ki je govoril v imenu nas laikov, zadel bistvo.

Kaj je povedal, kateri stavek me je najbolj nagovoril in zakaj se v naši državi vedno manj razumemo med seboj?

Bloški tek: Klasike ni več …

Včeraj sva se s sinom udeležila legendarnih Bloških tekov, klasične rekreativne tekme v smučarskem teku, ki sem se jih udeleževal še kot mladenič – na primer leta 1985.

Od tistih časov sem izgleda, da samo še jaz (in še ene par “atov”) ostal pri lepoti klasičnega koraka, pri mazanju smučk z voski in klistri za oprijemanje, pa “špic in repov” z voski za drsenje. Mene drsalni korak pač nikoli ni preveč pritegnil. In zato imam še vedno tekaške smučke za klasično tehniko, celo take široke, turne – da si bolj stabilen – samo malo ožje so kot klasične bloške :)

Ni in ni mi šlo, pa sem se še jaz spoprijel z “novostjo” drsalne tehnike …

“Elastomobil je speljal!” in novi pristopi k učenju

Pride sin iz šole ves vesel in pravi: “Danes je pa bil dan!” Me zanima, kaj dobrega se je zgodilo, sin pa: “Elastomobil je speljal.” Sem navdušen in mu čestitam.

V nadaljevanju pišem o tem kaj je elastomobil, o novem pristopu k učenju in zakaj ni takšenga učenja več tudi v naših šolah.

“Saj mi nimamo nobenega psa …” ali kam nas pelje laž

Dijakinja: “Profesorica nisem mogla v šolo, ker si je naš pes zlomil nogo in sem ga peljala k veterinarju.” Profesorica mami dijakinje: “Ali je s kužkom že vse v redu?” Mama: “Mi nimamo nobenega psa.” Znano?

Laganje eminentnega politika ministra Gregorja Golobiča je že prav prvorazredna tema.

Včerajšnji dnevnik RTV SLO je prav neverjetno dobro ilustriral v kakšno gnojnico se potaplja vodja “nove politike”.

Kar me pa skrbi je razvoj izjemno visoke tolerance slovenskega naroda do laži, kar se izraža celo v šolah. Ko bomo izgubili ZAUPANJE drug do drugega, nas ne bo več.

Pravice in samo pravice otrok?

V Financah berem v članku Črta Jakhla “Slovenija republjik”: “Danes je Slovenija država z največ pravice na svetu. Od Kolpe do Triglava, od Goričkega do Pirana, kamorkoli seže pogled, ljudje govorijo le o pravicah.”

Pa sem apliciral tole tezo na pravice in dolžnosti naših otrok. Pogledal v Ustavo RS in malo razmišljal na temo dolžnosti otrok. Ali mi pomagate definirati dolžnosti naših otrok?

Humanitarno-ekološka akcija: Pomagamo družini Pinter in recikliramo

Verjamete ali pa ne, ampak življenje lažje in prijetneje teče, če ima človek dvoje – zdravje in spoštovanje do sočloveka. Družina Pinter si želi in potrebuje najprej zdravje. In na določen način jim bo na tej poti do zdravja pomagal tudi nov avto.

Najmlajši član družine Pinter, Žiga, je še mladoleten. In dobesedno priklenjen na invalidski voziček zaradi cerebralne paralize.

Blogerji pomagamo družini z zbiranjem zamaškov. Sodelujte in širite informacijo naprej!

Z internetom je tako kot s trgovino …

Pa to ni res kako pametni so danes otroci! Danes sem imel priliko deliti svoje izkušnje s področja internetnih orodij (wiki) z mladim fantom, gimnazijcem iz prvega letnika odlične gimnazije, sinom naših družinskih prijateljev.

Fant je bister in takoj “kapira”, stvari ga zanimajo, je umirjen (glasbenik), nadarjen za mnogo reči. Seveda je wiki in druga sodelovalna orodja (npr. sodelovalne miselne vzorce) tehnično takoj dojel in se jih naučil uporabljati, četudi ni kakšen računalniški “geek”. A kar me je presenetilo: takoj je dojel tudi koncept 2.0, koncept sodelovanja, deljenja znanja, soustvarjanja.

Še več, fant je pokazal na modrost, ki je marsikateri odrasli nima: pomen obvladovanja samega sebe.

VW blagovna znamka deluje tudi v kriznih časih

Takole pravi prijatelj Ivan o svojih znancih:

“V teh kriznih časih sta se moja znanca nenadoma odločila, da bosta kupila nov avto. Njun stari avto, ki je kljub 10 letim in prevoženim 80.000, odlično ohranjen, bi jima brez težav služil še nekaj let. Denarja za nov avto sploh nista imela in sta tako kot večina Slovencev, vzela kredit. Za njun stari avto sta dobila zanemarljivo vsoto denarja. Sprašujem se, kje pravzaprav tiči glavni razlog za zamenjavo avtomobila, ki te še varno vozi iz točke A do točke B?”

Ali je možno, da je zaljubljenost v blagovno znamko močnejša od racionalne odločitve tudi v teh kriznih časih? Kako to po vaše vpliva na otroke?

Umberto Galimberti: Mladih podnevi ne potrebuje nihče

V elektronski poštni nabiralnik sem dobil tale intervju, ki je bil 13.10.2009 objavljen v ONI, prilogi Dela. Hvala ONI za odličen intervju.

V njem avtor knjige “Grozljivi gost: nihilizem in mladi” Umberto Galimberti, ugledni italijanski filozof govori o generaciji, ki je nihče ne potrebuje in upošteva – generaciji mladih.

Če si starš, vzgojitelj, učitelj ali si kakorkoli povezan z mladimi, si vzemi 10 minut časa in si intervju preberi v celoti. Odlično za razumevanje mladine. Nam daje možnost za spremembe.

Mami prebere domače branje in mi pove obnovo

Mlado dekle Petra v komentarju na članek “Slušalka v ušesu …” pravi: “Moji sošolki na primer, mama prebere domače branje in ji potem pove obnovo. Moji starši tega niso nikoli podpirali in tudi meni se zdi neumno, saj se pravzaprav učimo zase.”

Neverjetno, da ima mlado (sklepam, da je še v osnovni ali srednji šoli) več pameti, razsodnosti in znanja o vzgoji otrok kot prenekatere matere in očetje.

Katerih izkušenj starši ne omogočimo svojim otrokom? Ali ni to pravzaprav kriminalno dejanje?

Ste že srečali služečega vodjo?

V svetu se že nekaj časa uveljavlja pojem služečega vodje in tudi služečega vodenja. Pri nas pa kot da o tem ni govora. Vodje pri nas velikokrat predvsem služeči v smislu denarja, manj ali pa nič pa v smislu služenja ljudem.

Kaj je pravzaprav služeče vodenje, kakšne so njegove značilnosti in kako je služeče vodenje utemeljeno v Svetem pismu?

Slušalka v ušesu …

Predstavljajte, da ste učitelj in da sprašujete otroka z malo daljšimi lasmi. Odgovovarja pravilno, vendar se vam odgovori zdijo nekako nenaravni, kot bi bili prebrani iz knjige. Posumite, da nekaj ni v redu in ga prosite naj umakne lase. Zagledate žico, ki vodi iz ušes pod obleko. Otroka zapišete v dnevnik zaradi uporabe nedovoljenih sredstev med spraševanjem.

Zgodba se tu ne konča, pač pa šele dobro začne …

Kahlil Gibran: Vaši otroci niso vaši otroci

“Vaši otroci niso vaši otroci. Sinovi in hčere klica Življenja k Življenju so. Po vas prihajajo, a ne od vas. Čeprav so z vami, niso vaša lastnina.

Lahko jim darujete svojo ljubezen, toda ne morete jim dati svojih misli, kajti oni imajo svoje misli. Lahko sprejmete njihova telesa, ne pa njihovih duš, kajti njihove duše že prebivajo v hiši jutrišnjega dne, ki je vi niti v svojih sanjah ne morete obiskati. …”

Tole, zame izjemmno navdihujoče besedilo Kahlila Gibrana v knjigi Prerok o vzgoji otrok, je lahko pravi vir moči pri vzgoji otrok. Če se dovolj poglobimo vanj, če ga prav razumemo, če ga vtkemo v svoja prizadevanja pri vzgoji otrok, se mi zdi, da ne moremo zgrešiti.

Mojster Gibran je pravzaprav izjemno tenkočutno spoznal najpomembnejše pri vzgoji otrok. Kateri so tisti glavni poudarki, ki jih jaz vidim?

Mlad fant o gasilcih in gasilstvu

Ob pomoči po poplavah v Železnikih, sem bil navdušen nad požrtvovalnostjo, zagnanostjo in znanjem gasilcev. Od takrat naprej sem tudi sam korenito spremenil svoje mnenje o njih.

Pa sem povabil mladega fanta, navdušenega gasilca Uroša Ješeta, da predstavi svoj pogled na gasilce in gasilstvo. Hvala Urošu za njegov pogled.

“Sem 20-letni študent strojništva. Živim v vasi na robu Ljubljane in sem od 6. leta dalje aktiven član prostovoljnega gasilskega društva. Očitno je, da sem z gasilstvom precej povezan. Naj vam predstavim moj pogled in odnos do gasilcev, gasilstva in tudi do ljudi, ki jih gasilci srečujemo…

Učenje je postopna rast in ne skok

Moj mlajši sin je zelo ročno spreten. Je razmišljujoč, se pripravljen učiti, vedoželjen in dovolj discipliniran, da stvari spravi v življenje. Tako izdela kakšno leseno letalo, avtomobil, sedaj pa se je lotil čolna. Zanimivo se mi zdi, da kar sam nariše načrt, gre v trgovino, kupi material in začne delati.

Pa sem zadnjič pogledal njegov načrt za čoln in opazim, da bo čoln nekam preveč oglat in ga opozorim, da mora biti lupina čolna bolj zaobljena, da lepo “reže vodo”. Njegov odgovor me je popolnoma presenetil in se je glasil nekako takole: “Se še učim. Ali si ti vsakič že prvo stvar naredil prav?”