Nekaj utrinkov s sankanja z Malega vrha nad Jezerskim.
Čudovito sončno popoldne, 45 minut hoje po škripajočem snegu, spust po 3 km dolgi progi (8 minut :-) ), krasen razgled na greben Košute, na Virnikov Grintavec, Pristovški Storžič, Kočno, Babe, Stegovnik, Storžič. Pa še lep sončni zahod.
Potem pa še enkrat gor in že skoraj v temi dol. Ja, zima je lep čas.
Še nekaj dodatnih naslovov za sankanje:
Aleš Čerin
Mož, oče, 
Super, kar “fouš” sem vam. A moram bit priden doma, ker me je nekaj zgrablo in je treba to potrpežljivo zgrizt. Tako mi je tudi odpadel lep planinski izlet na Krasji vrh v soboto.
Mi je vsaj prejšnja nedelja in ponedeljek v zadoščenje.
Matjaž: Sem šel kar sam. Ja lepo je bilo: lep razgled + sončni zahod, škripajoč sneg, hladno, nekaj napora, … in malo adrenalina.
Z najmlajšo hčerko sva se ta vikend sankala kar na bližnjem hribčku ob stolpnicah. Morali bi iti po starejšo hčerko na volčičji tabor v Bohinjsko Bistrico, kjer bi se našla tudi kakšna možnost za sankanje, toda ker je hčerka že pred odhodom na tabor zbolela iz tega ni bilo nič.
Po najinem sankanju sva se lotila še izdelave snežaka. Zaradi mraza je sneg zelo suh in sem moral za izdelavo porabiti precejšnjo količino vode, da mi je uspelo sneg omehčati. Presenetilo me je koliko vode popije suh sneg. V spominu sem imel, če je sneg suh ga je količinsko 10 krat več kot vode. Kar pomeni,da je 1l vode na kvadratni meter (1 mm padavin) enako kot 1 cm suhega snega. Danes sem šel preverjat v priročnik koliko dejansko znaša gostota novozapadlega snega pa sem našel podatek 80 do 190 kg/kubični meter, kar potrjuje predhodno navedeno.
Snežaka nama je uspelo izdelati. Kljub pomanjkanju snega je »moral« biti večji od hčerke. Zaradi dodane vode in mraza se je sedaj že spremenil v hčerkinega ledenega moža.
Sankanje, lušten zimski šport. Se vedno bolj tudi uveljavlja tako rekreativno sankanje po naravnih cestah in s takimi bolj dirkalnimi sankami. Zna pa biti tudi kar malo nevarno. Ni za pretiravati. mimogrede gre kakšna noga…
Gostota snega: zanimivo kako sta se lotila snežaka – s polivanjem. Ali je sproti zmrzovalo?
Ni sproti zmrzovalo. Sneg sem moral dobro zaliti z vodo in nato premešati, da se je sploh začel sprijemati. Nato sem začel s takšnim snegom oblikovati snežaka. Najprej sem si pomagal z lopato, nato še z rokami na katerih so bile seveda rokavice. Drugače bi zmrznil. Ko je bil končan sem ga dodatno še pošprical z vodo. Čez kakšno uro pa je bil povsem trd. Če boš slučajno kaj hodil mimo naše hiše ga boš videl na dvorišču. Se ti bo prav lepo smejal!
Ivan, ga bom pogledal. Ob tem mrazu bo zdržal.