Zadnjič sem pisal o srečanju z medvedom na izletu v Hrastovljah. Z ženo sva se sunkovito in skoraj brezglavo pognala v beg, medved pa z nama vštric nekaj metrov stran. Ni bilo prav! Srečo sva imela, da se naju je usmilil. Nisva se znala obnašati…
Kako se obnašati v primeru srečanja z medvedom in tudi kako naj se ljudje obnašamo v naravi, da do srečanja sploh ne pride sem vprašal prijatelja Toneta Lesnika z Zavoda za gozdove Slovenije.
1. Dejstva
- Najbolj nevarna je medvedka z mladiči, ki jih skoti od decembra do januarja, nekako do maja pa jih pripravlja za izhod iz brloga.
- Medvedka ne gre takoj v napad, ampak včasih skuša človeka odvrniti od nadaljnjega približevanja z zastraševalnim pristopom, ko se dvigne na zadnji nogi in grozeče renči in rjove.
- Postavljanje na zadnje noge še zdaleč ne pomeni, da bo medved napadel, kot je zmotno prepričana večina ljudi. Ponavadi hoče medved potencialnega »napadalca« prestrašiti in odgnati. Če mu to ne uspe, pa lahko gre tudi v napad.
- Medved je spretna in hitra žival. V skoku se lahko požene kar nekaj metrov daleč in teče s hitrostjo tudi do 50 kilometrov na uro.
- Napade, ko se čuti ogroženega. Medved nikoli ne napade človeka zaradi lakote kot svoj plen ali iz hudobije, pač pa samo v stiski, ko se počuti skrajno ogroženega. Medvedka pa tudi, če domneva, da človek ogroža njene mladiče.
- Medved napade takoj samo, če se mu človek tako tesno približa, da prekorači določeno kritično tolerančno razdaljo (pri vsakem medvedu drugačna).
- Kje lahko srečamo medveda? Največ možnosti za srečanje je v visokokraških gozdovih dinarskega dela Slovenije in njihovem obrobju. Čeprav razmeroma redko, je zato še najbolj verjetna možnost srečanja z medvedom na gozdnatem prostoru, ki leži vzdolž slovensko-hrvaške meje med pogorjem Notranjskega Snežnika in Javornikov ter Nanosa in Hrušice na zahodu in severozahodu, avtocesto Logatec – Novo mesto na severu in cesto od Novega mesta do Črnomlja na vzhodu. Precej manjša verjetnost za srečanja je na obrobju tega prostora kot v Brkinih in okrog Slavnika, v Trnovskem gozdu in idrijskih gorah, v severnem delu Suhe krajine, na Gorjancih in v Beli krajini.
2. Preventiva
- Izogibanje terenu, kjer vnaprej vemo, da lahko srečamo medveda ali celo medvedko z mladiči. Vsako srečanje z medvedom, še posebno z medvedko, ki vodi mladiče, je lahko nevarno.
- Bodimo hrupni: Če se že gibljemo po terenu, kjer je možno srečati medveda, bodimi glasni (glasen pogovor, žvižgi, petje, zvončki, …), da nas bo na daleč slišal in se nam umaknil. Medved zelo dobro sliši, glasovi ga opozorijo na bližino človeka in običajno se umakne.
- Če opazimo samega mladiča se mu ne približujmo, saj je njegova mati gotovo nekje v bližini. Nikar se ga ne dotikajmo, božajmo ali celo poskusimo prijeti, saj bo medvedka v takem primeru takoj napadla. Če je medvedek videti zapuščen, obvestimo Zavod za gozdove Slovenije, naj preveri, kaj se z njim dogaja.
- Ponoči svetimo: V temi je dober odganjalec medvedov tudi močna baterijska svetilka.
- Če nas spremlja pes, ga imejmo na povodcu, saj bi ta medveda lahko izzval k napadu.
3. Ob srečanju
- Če žival zagledamo od daleč in nas medved ni opazil, počakajmo da nemoteno nadaljuje svojo pot nato pa se čim prej in čim bolj neopazno ter brez sunkovitih gibov umaknimo – v nasprotno smer, seveda.
- Bližnje srečanje:
-Ob bližjnem srečanju se žival lahko čuti ogrožena. Mirno obstanemo in se počasi umikamo nazaj.
-Nikakor ne smemo narediti gibov ali glasov s katerimi bi hoteli žival preplašiti, ker se lahko čuti ogrožena in zato napade.
-Tudi sunkovito poganjanje v beg ni dobro. Umikamo se počasi in brez sunkovitih gibov, šele potem, ko smo že v večji razdalji in nas ne vidi več, lahko tudi stečemo.
-Če pa žival že napade, je situacija zelo nevarna in ni receptov, kako si rešiti življenje. - Sunkovito poganjanje v beg ali plezanje na drevo je neumno dejanje, ker utegne takšno ravnanje v medvedu sprožiti nagon zasledovanja, pri teku in plezanju pa je medved dva do trikrat hitrejši in spretnejši od človeka.
4. Po srečanju
- Obvestimo Operativno komunikacijski center 112 ali Policijo 113. Od tam obvestijo Zavod za gozdove Slovenije.
Hvala Tonetu Lesniku za odlične nasvete.
Še bolj podrobne nasvete najdeš v knjižici Ministrstva za kmetijstvo: Srečanja_z_medvedom
Aleš Čerin
Mož, oče, 
Dobra razlaga, vendar sami ravnajmo tako, da tega ne bomo nikdar potrebovali. Sam poleti zelo rad kolovratim po pokljuških gozdovih, kjer se bojda včasih medved prehodno pojavi (predvsem, kadar so gobe, ha, ha), ampak vedno precenim območje kjer se gibljem in ob premikanju tolčem s palico po deblih. Kdo ve, morda sem ga kdaj s tem celo pregnal. :mrgreen:
Rak: Ja, pripravil ga je prijatelj, ki je strokovnjak za gozdove – ni moje delo. Zadnjič sva ga z ženo srečala v Hrastovljah, torej na področju, ki ni tipično področje medveda. Tudi domačini niso vedeli da ga imajo, ko sva jih poklicala.
Ko je bil napaden nek fotograf, sem iskala podatke o medvedu.
Zvedela sem poleg tega, kar velja za medvedko z mladiči, tole:
Medved ima svoj teren, bojuje se ne rad. A če najde na svojem terenu človeka, izgleda zanj kot malo manjši medved, medvedi so kratkovidni. In človeka vzame za tekmeca.
In še: medvedu ljudje smrdimo. Toda zaradi tega, ker brskajo za hrano tudi po kontejnerjih, so začeli povezovati vonj po človeku s hrano. Zato postaja lahko medved nevaren človeku.
To sem brala v knjigi Sesalci.
Jaz si ga niti slučajno ne želim srečati.
Od kar so ga videli tudi v moji domači okolici (polhovgrajski hribi), hodim po gobe precej bolj zadržano … in vedno me je strah ob skavtskih taborih … V našem koncu so podpisovali peticijo proti medvedu. Veliko otrok hodi v šolo po samotnih poteh, tudi skozi gozdove.
Pravijo, da so v zahodnejšo Slovenijo prišli medvedje pomotoma, po tem, ko je avtocesta neko medvedjo družino oddelila od ostalih … nazaj na vzhod niso mogli …
Vse dobro! :-)
V polhovgrajskih hribih je bila medvedka z dvema mladičema, vsaj govorili so tako. Tudi moi domači so medveda videli. To je bilo pred kakšnimi 10 leti. Zdaj ga nihče ne omenja.
Ana od srca: Zanimivo razmišljanje. Bom povedal prijatelju, mogoče se bo kaj oglasil in pokomentiral.
Saj srečanje ni tako grozno, ne pusti pa te neprizadetega…
Skavtski tabori niso noben problem – otroci so tako glasni, da medved niti slučanjo ne zaide v bližino. Ponoči pa itak kurijo in medved tudi zato ne pride zraven.
Kaj pa to, ko hodijo v majhnih skupinicah in spijo kje na prostem? mene kar zmrazi. Zdaj še bolj, ko sta dva moja odgovorna po funkciji … Tudi za druge, ne le zase.
Zadnjič so šli na Brinovo goro nad Zreče, da spijo zunaj, da si postavijo iglu … no, pa menda le niso spali zunaj, so ugotovili, da je premrzlo. Pred odhodom sva se s hčerjo hecali na to temo, rekla je, da bodo zunaj samo eno noč – in sem rekla, saj če boste prvo, boste tudi drugo, če ne boste preživeli.
No, so se srečno vrnili – včeraj …
Skrb in ponos hkrati!
Vse dobro! :-)
Skavti ponavadi hodijo tako glasno, da medveda ne srečajo. Če so na območju medveda in so preveč tiho, naj si dajo na nahrbtnike zvončke, ali pa naj pojejo…
Spanje zunaj: Zakaj pa ne, če imaš spalko, ki omogoča spanje pri -15%, v igluju bi bilo še bolj toplo, posebej če bi prižgali svečo.
Prav, da skrbiš, vendar verjemi, da bodo skavti od skavtstva veliko odnesli. Vem iz svoje izkušnje in izkušnje svojih otrok. Vedno se pa lahko kaj zgodi, tako kot povsod v življenju.
Aleš, drži, res.
Sem pomislila: Aleš Preprosti, zaradi imena bloga. Pa sem pomislila na tvojega možnega zavetnika! Sv. Aleš pod stopnicami? :-)
Vse dobro!
Spoštovani,
obstaja splošno pravilo obnašanja in zaščite, kadar pride do napada medveda.
Da zaščitimo pomemebne dele telesa se je treba iztegnjen vležt na trebuh in roke prekrižati na zatilju. Tako zaščitimo obraz, tilnik in sprednji del trupa. Najtrši del telesa je hrbtenica in ta nam ob ugrizih medveda nudi največjo zaščito. Pomembno je, da oseba daje občutek mrtvosti tako, da medved dobi občutek varnosti pred napadalcem.
Vsekakor pa beg in plezanje na drevesa ni pametna ideja, čeprav se dostikrat zdi logična.
Lp
Kaj to pomeni Aleš Preprosti? Ne znam povezati …
Sveti Aleš pod stopnicami je res moj zavetnik: Po legendi naj bi bil Aleš rojen v rimski družini. Na svoj poročni dan naj bi zapustil dom svojih staršev in do svoje smrti kot spoštovan asket živel v Edesi. Drugo izročilo dodaja, da naj bi se Aleš vrnil domov in živel kot služabnik svojih staršev pod stopnicami domače hiše, ne da bi se dal prepoznati. Ko pa je umrl naj bi pri njem našli pismo v katerem se je dal prepoznati. Vir: http://www.skofija-sobota.si/slo/novica.php?id_novice=942
Malo sem se hecala!
Tvoj zavetnik je bil “preprosti”, se ti ne zdi, povezujem tvojega zavetnika z imenom tvojega bloga …
Mi pa ne gre v glavo, zakaj se je sploh poročil. Zakaj ni prej rekel “ne”.
Vse dobro! :-)
Ja to vem in sem razumel. Samo z medvedom ne morem povezati …
Vse dobro tudi tebi Ana od srca in tvojim skavtinjam in skavtom. Kaj ko bi še vidva s Turdusom prišla zraven – k odraslim skavtom namreč http://zbokss.skavt.net ?
Zanimivo to s skavti … mika ja … samo mi smo tukaj v Lj. v izgnanstvu in potem, ko je možno, bežimo na kmete oz. na Primorsko … in tam imamo zelo veliko dela …
Žal imamo korenine na več konceh, kar je težko, res.
Pa vendar morda kdaj, Ježi iz Lj. I so nama prav pri srcu. Kakšno ime imate pa vi?
Vse dobro! :-)
Če se že teče, je pametno vsaj v dolino, ker ima medved sprednje noge krajše in je zato pri teku v dolino precej počasnejši kot v hrib, morda se lahko celo prekucne :) hehe
Ana do srca: No krasno, da so ti skavti všeč. Razumem, da vas vodi pot po Sloveniji, tudi potreba, pa vseeno se pridružita.
Ja, Ježi so izjemno luštna skupina – smo v istem društvu in jih dobro poznam. Prepričan sem, da ti bodo všeč.
Tudi mi v Štepanji vasi smo v redu ;-) , imenujemo se pa Medvedi. Sedaj vidiš moje navdušenje (po eni strani) nad medvedi, a tudi strah ob bližnjem srečanju z njimi po drugi strani … Torej Ana od srca, pocukaj Anico (saj veš katero) ali se pa meni oglasi (glej Stik) pa kaj več rečeva.
Mikec: Ne tek v dolino ne pomaga. Mogoče je medved res malo počasnejši, a to pomeni, da je samo dvakrat namesto trikrat hitrejši od človeka.
Super, hvala! Takšnih nasvetov ni nikoli preveč! Tudi tisti komentar o najboljši reakciji med napadom je koristen! Groza res, kaj ti lahko naredi medvedja šapa ali njegov ugriz.. sem gledala na DC, kako so naredili robota, ki bi imel enako moč ugriza ali udarca šape, kakšne posledice bi bile na človeku v primeru napada.. zelo hitro tudi smrtno nevarne..
Čimmanj srečanj z medvedom v prihodnje! ;-)
Pozdrav!
Ana, zmeraj si sočustvovala z ženo sv. Aleša pod štejngami. Uradno poročena – pa vdova. Nam(a) Aleš Preprosti ob priliki utemelji ravnanje svojega zavetnika.
Meni je pa žal za odločitev naših skavtov. V bolj mrzlem vremenu se naredi še imenitnejši iglu – tudi motivacija za natančnost je večja!
Aleš, vrini, prosim, še “t” k štejngam – da se stopnice ne podrejo na spodaj bivajočega!
Turdus: Ti si pravi skavt! Čas je, da se odločita in prideta blizu…
Aleš, toliko se že naredila, da sem link odraslih skavtov dala med priljubljene, no, to je začetek!
Misliš Anico G.?
Vse dobro! :-)
Ana od srca: kar počasi in po korakih, … in v paru. Boš videla kako boš potem razumela svoje skavtinje in skavte. Ne, vprašaj Anico S.
Aha, razumem, ježevko torej, sem mislila, da misliš na neko Anico pri vas, sorodnico od skupnih prijateljev!
Vse dobro! :-)
Ja seveda Ježevka. Vse dobro tudi tebi in tvojim.