V nedeljo smo praznovali. Družinsko. Naša družina, ki se je letos razširila, se ob takih priložnostih zbere kje v naravi, kjer najprej nekaj prehodimo, se družimo, poveselimo. Potem se malo okrepčamo in si povemo kaj lepega.
Ponavadi se dobimo kje v gorah, letos pa smo izbrali Kras. V oktobru namreč Kras zažari v močnih barvah ruja, vinske trte, kakijev, drevja, … kar se odlično ujame s sivino kamenja.
Pot: Križ – Tomaj (rojstni kraj Srečka Kosovela) – Pliskovica (smo šli po Pliskini poti – PRIPOROČAM!) – Štanjel – Coljava (Turistična kmetija Ostrouška Pelicon).
Naj bo današnji zapis samo preprosta fotografska hvalnica barvitosti in lepoti Krasa.
Pa še pesem Srečka Kosovela:
Pa da bi znal
Pa da bi znal, bi vam zapel
o svetlo šumečih topolih,
o kraškem soncu
v hladnem septembru,
o belih ajdovih dolih.
Pa da bi znal, bi vam zapel
o enem, o enem dekletu;
tako rad jo imam
in je ne dam
za vse, za vse na tem svetu.
Vir: Wikivir
Več pesmi Srečka Kosovela.
Mož, oče, 
Prekrasno. :)
Oj Srečko Kosovel, saj ti si znal,
če bi bil bolj samozavesten,
ne bi tako končal.
P.S.
Ruj imamo na vrtu. Je res nekaj posebnega, kakor tudi fotke!
@Vitalka: Ja, res Srečko je znal… Ruj imate na vrtu. Kje? V Ljubljani? Ali tudi tako lepo spreminja barve? Zime niso prehude?
Vesel sem, da so ti fotke všeč.