Mlado dekle Petra v komentarju na članek “Slušalka v ušesu …” pravi: “Moji sošolki na primer, mama prebere domače branje in ji potem pove obnovo. Moji starši tega niso nikoli podpirali in tudi meni se zdi neumno, saj se pravzaprav učimo zase.”
Neverjetno, da ima mlado (sklepam, da je še v osnovni ali srednji šoli) več pameti, razsodnosti in znanja o vzgoji otrok kot prenekatere matere in očetje. Bravo Petra!
Ja, tudi taki starši so, ki prav direktno uničujejo svoje otroke s tem ko jim:
- ne dovolijo izkušnje iskanja modrosti v leposlovnih delih,
- ne omogočijo izkušnje odrekanja (kaj pa je branje leposlovnih del kot odrekanje čemu drugemu, kar je za otroka bolj lahko – npr. buljenje v računalnik, televizijo, postopanje),
- ne omogočijo izkušnje poraza (“Vse naredim, da bi ja dobil dobro oceno in se vpisal na XY šolo.”),
- ne omogočijo izkušnje prevzemanja odgovornosti za svoje delo in ravnanja.
Takole “zanašanje riti” otroku je pravzaprav onemogočanje otroka na poti v samostojno življenje. Otroka prikrajšati za izkušnje (tudi neprijetne, ki jih je sicer realno življenje polno), poskrbeti, da ni opremljen s temeljnimi človekovimi znanji, da ga ne usposobimo za prevzemanje odgovornosti, obenem pa vedeti kakšen je svet in vedeti, da življenje danes ni lahko, je pravzaprav – morda malo grobo rečeno – kriminalno dejanje. Pravzaprav je to vzgoja, ki vodi v “hendikep”, ki sicer ni telesni, vendar velikokrat s še s hujšimi posledicami.
Dejansko so taki starši tudi v neskladju z obstoječim Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki v v 4. členu govori takole:
- (1) Starši imajo pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo, s svojim delom in dejavnostjo zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok.
- (2) Zaradi zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja in usposobitve za samostojno življenje in delo imajo starši pravice in dolžnosti, da skrbijo za življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih mladoletnih otrok. Te pravice in dolžnosti sestavljajo roditeljsko pravico.
Kje je torej usposabljanje otrok za življenje in delo? Malo provokativno, pa vendar: “Ali je že kakšna šola ali druga inštitucija, prijavila kakšnega starša, zaradi takih lahko rečemo, kriminalnih dejanj?”
Foto: Vivek Chugh, SXC
Mož, oče, 
eh … ti starši so še kul :P
Japonske mamice za svoje fantke poskrbijo še “bolje” – da jim ni treba teže svoje mošnje nositi v šolo :)
…otroci od prvega razreda OŠ opravljajo Bralno značko….če pa pogledaš učni program in cilje prve triade, te kot starša zvije….kdo mislite, da bere in uči otroka obnavljati zgodbice? Učiteljice? pokažite mi jih….
…kdo mislite, da nauči otroka narediti prvi plakat, napisati prvo semnarsko nalogo, izdelati kakršekoli prvi izdelek …. učiteljice?
pokažite mi jih…
@benetke: Ne vem kaj imate v mislih. Da vse to počno starši? Če počno, potem pretiravajo. Otroci moraj sami, tako kot znajo. Tudi sam opažam, da učiteljice pravzaprav podpirajo da starši visijo zraven svojih otrok in jim delajo plakate, razne izdelke, … Celo tako daleč gre, da izdelki, ki so prav očitno plod starševskih rok dobijo boljšo oceno. Ni prav in tudi ni prav, da zato starši delajo namesto otrok.
…osebno opažam, da so otroci pri svojem delu v šoli samostojni, če imajo dobre učitelje…največkrat pa se jim naloži naloge, brez navodil, brez predhodnje izkušnje, brez ničesar…skratka ne pridobijo ničesar, kar bi uprabili za pripravo naloge…doma pa je potem…pomagaj prosim…PAST za starše
…osebno se tega zavedam, ampak meni je uspelo ta problem rešiti…naučila sem otroka načrtovati, reševati in kontrolirati svoje delo itd….samostojno reševati naloge in biti ponosen na svoj izdelek…
…past za starše je dvorezna, kajti če nimaš znanja in zmožnosti, da sam naučiš otroka reševati svoje naloge, jih delaš sam, ker misliš, da tako otroku pomagaš najboljše…in teh staršev je veliko tako izobraženih kot ne…otroci pa to pridno izrabijo
…ravno te dni sem po navodilih učiteljice glasbe morala kupiti delovni zvezek, zato da bomo starši lažje pomagali otrokom…lepo prosim?…pa mi otrok reče, a ti sploh razumeš kaj tu piše, ker se tega nikoli nisi učila…učiteljica pa tudi tako razloži, da itak ne razumeš nič, pa če prebereš enciklopedijo…rešiš le tako, da si poiščeš učitelja, ki zna sploh kaj razložiti in potem greš v knjižnico/internet, da si kaj še prebereš, da sploh rešiš to nalogo…vi starši pa itak nimate pojma (sploh tisti, ki se nikoli niso učili v glasbeni šoli)…
…pa mi potem povejte, čemu se čudite?
…to, da mama bere za svojega otroka in mu dela še obnove? Ta mama je ujeta v pasti same sebe, otroka in družbe neznanja…žal
Otrok tudi ne dobi izkušnje uspeha. Ne začuti zadovoljstva, da je sam zmožen nekaj doseči. To pa pomembno vpliva na njegovo samozavest.
@benetke: Z vsem se strinjam kar praviš. Vse stoji in pade z učiteljem, a tudi staršem. Ni nam treba pasti v past kot praviš.
Kar si sama naredila je prava reč: “načrtovati, reševati in kontrolirati svoje delo itd….samostojno reševati naloge in biti ponosen na svoj izdelek…”. BRAVO!
Ufff, mi je kar vroče postalo, ko sem začela prebirati to tvojo objavo, Aleš! In sicer zaradi podobne osebne izkušnje.
Edinka sem in moja mama bi zame naredila vse in po sledi te svoje filozofije bi enako naredila tudi svojemu edinemu vnuku. Vse pa zanjo pomeni malce preveč kratkoročen pojem in tako mi nekega lepega dne začne na široko razlagati o tem, kako je današnja mladina obremenjena in kako je naš tamal oh in sploh priden. Ja, to bom pa že vedela, da je zlat, kajne :) ….. in čakam kam pes taco moli.
Pa na koncu pride na dan z besedo okrog obveznega branja. Namreč knjige Nevidni človek ni bilo nikjer za dobiti. Sistem malce ruknjen … a ne bi o tem ….. jaz se v to nisem poglabljala, se bo sin že sam znašel … pogovoril z učiteljico, se zmenil za kasnejši termin, ko bodo vsi ostali knjige prinesli nazaj … karkoli.
Ne, naša babi je začela stvar reševati tako, da je preklicala pol Slovenije in našla knjigo v neki knjižnjici v Prekmurju. Živa resnica!
in oni so jo poslali k nam na dom. A v tem času smo imeli ravno neke obveznosti …. pa zimske počitnice in smučanje, rok za izposojo je potekel, naš tamal pa knjige še v roko ni prijel.
Ok, mene se ne tiče … se bo že zmenil in dogovoril z učiteljico. Konec koncev je med takšnimi učenci, ki se jim gre za uspeh in dosledno izpolnjevanje nalog!
A naša babi je ugotovila sistem, ki bi rešil vse na en mah: mami itak rada bere pa itak ima več časa … pa bo to naredila hop-cup, sinu pa le povedala povzetek.
Joj, kako sem ven padla! Mislim, da ji od takrat naprej nikoli več kaj takšnega ne pade na pamet! ;)
A če je prebral? Pojma nimam. Verjetno je, saj mu učiteljica na lepe oči res ne bi dala dobre zaključne ocene. Če pa že, potem se je pa naučil tudi takšnega križarjenja čez življenje, kar pa mu tudi ne bo škodilo!
Moram pa povedati, da smo se v 4. in 5. razredu najbolj posvečali temu, da smo sina naučili učiti se samostojno. Od njegovega začetka šolanja sem sklenila, da jaz ne nameravam še enkrat hoditi v šolo. Se rada izobražujem, a ne bi ravno o fiziki in kemiji ;)
@Saša: Dobro, da si “ven padla” in da je sin videl kaj je prav in kaj ne. Pač babice so vedno lahko malo bolj popustljive, pomembno je, da starši postavimo meje. Ti si to opravila z odliko in kot vidim si striktna ter zahtevaš odgovorno in samostojno delovanje.
Zanimiva samoiniciativnost babice :)