Norost, ki deluje! 1. slovenski skavtski jamboree

Objavil: Aleš Čerin 31. 07. 08 ob 4:31 popoldne

Norost, ki deluje! 1. slovenski skavtski jamboree Google Buzz

Deli s prijatelji: delicious Norost, ki deluje! 1. slovenski skavtski jamboree facebook Norost, ki deluje! 1. slovenski skavtski jamboree yahoo Norost, ki deluje! 1. slovenski skavtski jamboree google Norost, ki deluje! 1. slovenski skavtski jamboree linkedin Norost, ki deluje! 1. slovenski skavtski jamboree twitter Norost, ki deluje! 1. slovenski skavtski jamboree


Ali se vam je že zgodilo, da ste vstali sredi nore nevihtne noči, se odpravili iz šotora in mokri skuhali okoli 200 litrov čaja? Jaz sem ga. Skupaj s Katjo za skoraj 1500 premraženih skavtov na skavtskem Jamboreeju, ko je nekaterim voda zalila šotore.

Ali se vam je kdaj zgodilo, da bi plesali z ženo v dežju, do gležnjev v blatu obkroženi s 3500 mladimi navdušenimi skavtinjami in skavti? Jaz sem. Na 1. slovenskem skavtskem Jamboreeju z naslovom “Norost, ki deluje!”.

Ali ste kdaj delili hrano otrokom, ki so se razveselili štruce kruha ali pa mlečnega gresa, ki jim ga le na tanko posuješ s čokolado v prahu? Jaz sem. Na služenju v kuhinji na Jamboreeju v Podturjaku.

Ali ste se kdaj razveselili svetlečih pogledov blatnih otrok, navdušenih nad življenjem, ki se polni mladostne norosti vračajo s “poti preživetja”? Jaz sem se, ko so se vračali umazani, mokri, a navdušeni v taborni prostor.

Ali ste kdaj bili ponosni na mlade ljudi, ki so pripravljeni prostovoljno celo leto garati in prevzeti odgovornost za aktivno, noro in poučno druženje 3.500 mladih? Jaz sem. Saj veste kje.

Čestitke Marku Puškariču in Žigi Kovačiču, njunemu noremu timu in okoli 200 prostovoljcem, ki so garali, da je dogodek uspel.

Preživel sem 10 najbolj norih dni v svojem življenju, delal po 15 ur na dan, se veliko naučil in na koncu lahko rečem, da sem preživel najlepši dopust v življenju. Ali je to sploh mogoče?

Hvala skavtinje in skavti, da sem bil lahko del te čudovite zgodbe.

Več o Jamboreeju na uradni strani.

Himna Jamboreeja:

Še nekaj slik s Siola.

Aleš Čerin

Foto: jamboree.skavt.net

Komentarji: 17, Komentirajte še vi to “Norost, ki deluje! 1. slovenski skavtski jamboree”

  1. Nick

    31. jul. 2008

    huh, toliko let kot menda že obstajate … pa šele prvič

  2. Katja Anžič

    31. jul. 2008

    Norost deluje še kar naprej! Vsem prijateljem in znancem, s katerimi se srečujem v teh pojamboreejevskih dneh, navdušeno pripovedujem o tednu, ki sem ga preživela med skavti.

    Verjamem, da je nas, ki smo bili udeleženci jamboree-ja, vse to “noro” dogajanje, ki si ga opisal, pretreslo do “korenin” in nas zaznamovalo z drugačnostjo. Drugačnostjo, ki se bo med drugim kazala tudi skozi pričevanje o tem, da v tej naši preljubi Sloveniji raste rod veselih, iskrenih, ponosnih ljudi, pripravljenih storiti nekaj dobrega za drugega brez denarnega povračila, zgolj za iskriv pogled in nasmeh.

  3. Aleš Čerin

    31. jul. 2008

    Katja, odlično: “… raste rod veselih, iskrenih, ponosnih ljudi, pripravljenih storiti nekaj dobrega za drugega brez denarnega povračila, zgolj za iskriv pogled in nasmeh.” Se popolnoma strinjam. Upam, da sem to dovolj poudaril v blogu.

    Ja, meni se še vedno kar sanja o Jamboreeju…

  4. Luka

    31. jul. 2008

    Ja sej tako je prav tako bi bilo treba ,.. samo ponavadi ni.

  5. Polona

    1. avg. 2008

    Aleš dobro si napisal. Meni se zdi noro, da se nas je zbralo tako veliko število (3500) in da je toliko ljudi zastonj pomagalo pri organizaciji. Namesto, da smo pomagali bi lahko ležali na kakšni plaži, žurirali in “uživali življenje”. Odločili smo se in izbrali prostovoljno delo, podarili svoj čas in energijo. Poleg tega pa je noro to, da smo pri tem UŽIVALI! Težko je to razumeti, a kdor je doživel Jamboree ali kakšno drugo obliko prostovoljstva ve, kakšen naboj te prevzame odznotraj ko delaš za druge.

  6. helena

    3. avg. 2008

    noro, noro, norost,… tako, bi nekateri sicer rekli, ko bi jim povedali, da smo nekateri “dali” večino dopusta za delovne počitnice. Ampak, ko po uradnem koncu jamboreeja strjujem misli, moram tudi jaz priznati in na glas povedati, da je bil pa ta dopust najboljši in najbogatejši. kje spoznaš toliko dobrih preprostih ljudi na kupu? ni besed s katerimi bi povedali kaj vse so mi že dali skavti. lp in naj nas norost drži v vseh dejanjih

  7. jasna

    6. avg. 2008

    Hejjj :)

    je jamboree kuhinja na dopustu ? :) :)

    Noro, noro, noro, norostttttt :)

    bp

    j.

  8. Janez

    7. avg. 2008

    Res, bilo je nepozabno.
    Pozabil si še napisat, da sva se prvič videla v živo :)

  9. Aleš Čerin

    10. avg. 2008

    Hvala vsem za komentarje. Odlično ste ponazorili vzdušje na Jamboreeju.

    Sam sem navdušen tudi nad ekološkostjo Jamboreeja. Velik vtis je name naredil Jane Ciperle s svojimi ekipami ločevalcev odpadkov. Sem ga poprosil, da bi sem napisal kaj o tem. Se mi zdi, da je bil kar preveč neviden tam na koncu travnika…

    Aleš

  10. Ivan

    19. avg. 2008

    K dosedanjim komentarjem bom dodal še svojega kajti kot udeleženec Jamboreeja imam še vedno občutek, da sem premalo sodeloval za uspešno izvedbo prvega skupnega slovenskega skavtskega tabora. Občudujem vse prostovoljce, ki so pripomogli, da je tabor tako zelo dobro uspel. Resnično opravili ste veliko, zahtevno in odgovorno delo. Verjamem organizatorjem, da je bil zalogaj tako velik, da bodo naslednji takšen tabor pripravil sedanji rod volčičev in volkuljic. Hkrati tudi upam, da se bo podoben dogodek ponovil kaj prej.
    Sam sem že pred časom javil za pomoč pri postavitvi šotorov odraslih skavtov, toda nekaj pred dogovorjeno postavitvijo sem doživel napad ledvičnih kamnov. Po dogovoru z Juretom, vodjem postavitve, ki je imel na razpolago dovolj ljudi za postavitev šotorov sem ocenil, da do pridobljenih izvidov počakam z aktivnostmi.
    Samega tabora sem se nato lahko udeležil, toda že prvi večer mi je pri večernem programu na temo Naše korenine pri predstavitvi »ježiških konjenikov« po nesreči priletel v glavo sod skupaj s palico na kateri je bil sod nameščen. Omenjeni sod po katerem so tolkli »konjeniki« in ga skušali izbiti mi je s svojim ostrim robom na glavi zarezal nekaj cm dolgo ureznino. Hitro sem odšel do skavtske ambulante kjer so mi po zapletenem postopku »zalepili« rano pri tem pa so mi odstranili kar nekaj las, da so prišli do rane. Naslednje dni tabora sam preživel s povito glavo. Očitno tudi takšne poškodbe spadajo zraven.
    Rana na glavi se je zacelila, lasje so zrasli spomini na blatni in nori, nori Jamborre pa ostajajo in bodo ostali še dolgo časa.
    Ivan

  11. Aleš Čerin

    19. avg. 2008

    Ivan, hvala za tole razmišljanje. In hvala ker si opazil, da je bilo osebja premalo. Zares je bilo veliko dela in delalo se je po 12 in tudi po 15 ur na dan, nekateri kar tri tedne in več. Nekateri so prav “pustili dušo” tu na Jamboreeju.

    Meni je prav to sodelovanje z mladimi dalo nove vpoglede kaj vse skavtstvo zmore. Ponosen sem na skavtinje in skavte. Tudi na nekatere odrasle.

    Vesel sem, da si Jamboree tako lepo doživel – da ti bo ostal dolgo v spominu.

    Hvala za komentar in lepo pozdrav z Dunaja, kjer sem na svetovni konferenci odraslih skavtinj in skavtov.

  12. Karmen

    22. avg. 2008

    Kakšne vtise je name odtisnil Jamboree ? Vsekakor globoke, močne,navdihujoče…..ko sem prestopila mejo in se nehala jeziti na vreme in blato med prsti. Žal mi je bilo truda organizatorjev, saj je bil program okrnjen zaradi vremenskih razmer. Na srečo sem spregledala , da je ta izkušnja vsem tistim, ki smo hoteli poiskati dobro v tem, prinesla močno spoznanje, kako vztrajati, biti pripravljen na vse, z optimizmom premagovati težave, poiskati veselje na drugem koncu.

  13. Aleš Čerin

    22. avg. 2008

    Karmen, odlično razmišljanje: …smo hoteli poiskati dobro v tem, prinesla močno spoznanje, kako vztrajati, biti pripravljen na vse, z optimizmom premagovati težave, poiskati veselje na drugem koncu.”

    Ja, v skavtstvu vedno lahko najdemo kaj kar nas navdihuje, se učimo, spoznavamo, kajne?

  14. manca

    29. avg. 2008

    hja….jamboree 2008…zakOn :)
    upam d se bom lahko udelezila tudi nasledni jamboree….
    skavtskega duha, adrenalina, BLATA, dela… nam ni mankalo niti en dan ….najbols je blo pa na izhodu ker smo jedl skor samo hrenooovkee heh…uglavnemm neznam poovedat kok je blo dobr Norst Deluje !!

  15. [...] Ciperle, odgovoren za zbiranje in ločevanje odpadkov na letošnjem skavtskem Jamboreeju “Norost, ki deluje” je napisal tale blog o zakulisjo ločevanja odpadkov. Hvala [...]

  16. [...] tudi drugačne poti in tudi drugačne zabave. Mojca [...]

  17. [...] Jane Ciperle, odgovorni za ločevanje odpadkov na skavtskem Jamboreeju o katerem sem že pisal lansko leto, se je lotil novega podviga. Spet povezanega z ločevanjem odpadkov. Hvala Jane za tale [...]

Komentirajte