PREPROSTOST » denar

VW blagovna znamka deluje tudi v kriznih časih

Aleš Čerin — Tue, 10 Nov 2009 11:05:34 +0000

Takole pravi italijanski filozof Umberto Galimberti v intervjuju o kulturnem vplivu Amerike na našo kulturo:

“Mislim, da je ameriški model skvaril evropsko kulturo. Temelji na potrošništvu, potrošništvo pa je ena od oblik nihilizma. Vse se mora končati v niču. Čeprav avto še dobro vozi, ga je treba zamenjati in kupiti novega. Če se vam pokvari hladilnik, ugotovite, da nadomestni del stane več kot ves hladilnik. Roka uporabnosti nimajo samo živila, ampak vsi izdelki. Tako izgubljamo odnos do stvari, ne navežemo se nanje. Vse postane nepomembno, saj je vse ena sama konfekcija.”

Prijatelj Ivan Hudobivnik, ki je že sodeloval na tem blogu, je o tem razmišljal, povezal z izkušnjo s svojimi znanci in močjo blagovnih znamk, ki očitno delujejo tudi v teh kriznih časih:

“V teh kriznih časih sta se moja znanca nenadoma odločila, da bosta kupila nov avto. Njun stari avto, ki je kljub 10 letom in prevoženim 80.000 km še odlično ohranjen, bi jima brez težav služil še nekaj let. Denarja za nov avto sploh nista imela in sta tako kot večina Slovencev, vzela kredit. Za njun stari avto sta dobila zanemarljivo vsoto denarja. Sprašujem se, kje pravzaprav tiči glavni razlog za zamenjavo avtomobila, ki te še varno vozi iz točke A do točke B?

Iz pogovora z njima sem ugotovil, da je bila pri odločitvi za nov avto, namesto racionalne odločitve (npr.: stari avto ni več uporaben, preveč stroškov s popravili, ni več primerne varnosti) pravzaprav odločilnega pomena blagovna znamka. Stari avto ni bil prave blagovne znamke, saj na njem ni bilo znaka VW, ki je v Sloveniji še posebej čislan.

Znanca, ki se v teh kriznih časih očitno sploh ne “obmetavata” z denarjem, poleg neracionalnosti kažeta svojo že skoraj bolestno zaljubljenost v VW (kot znamko) in to tako očitno, da z njo zastrupljata še svoje otroke. Otroci pa srkajo naše zglede in jih kot model obnašanja prenašajo v bodoče odločitve v vsakdanjem življenju.

Dvojna škoda: neracionalno odtekanje življenjske energije, kar nesmiselno zapravljanje denarja pravzprav je in še slab zgled za otroke. Pa bo šla paradigma neracionalnosti in čaščenja blagovnih znamk naprej v naslednjo generacijo. Ali sem morda preveč črnogled?”

Sorodni članki:

Če plačuješ drobiž, dobiš opice

Aleš Čerin — Sun, 08 Feb 2009 19:34:06 +0000

Njega dni, ko sem še delal v ZDA v laboratoriju farmacevtske tovarne, sem slišal pregovor: “If you pay peanuts, you get monkeys.” Pomeni, če slabo plačuješ (peanuts sicer pomeni dobesedno arašidi – v ameriškem slengu pa drobiž), dobiš slabe delavce; neizkušene, verjetno začetnike, morda tudi nemotivirane, z malo znanja. Zelo se strinjam s to resnico. Svoje delavce (kolikor jih sploh imam), poskušam dobro plačati.

Pa mi pride tale pregovor na misel, ko vlada (predvsem predsednik Pahor v svojem kabinetu) po moje izjemno slabo plačuje svoje sodelavce. Čisto mimogrede, tudi sam je slabo plačan. Plača predsednika vlade je 3191 € neto (6193 € bruto) s katero na primer komaj seže nekje do pasu direktorici Zdravstvenega doma Lendava, ki prejema 8534€ bruto. Za mene je to popolnoma narazumljivo. Vrhunski manager, kot predsednik vlade mora biti, dobi v Sloveniji manj denarja kot direktor ne prav velikega zdravstvenega doma. Ljudje ali se nam meša? Morda je njegova plača dobra samo v primerjavi z delavci v tovarnah, nikakor pa ne ustreza odgovornosti, ki jo delovno mesto predsednika vlade Republike Slovenije prinaša.

Podobno slabo so plačani ministri (kar je slabo seveda), sodelavci v premierovem kabinetu pa celo izjemno slabo (nekateri samo okoli 1000€, kar je približno poprečna plača). Ali premier resnično rabi poprečneže v svojem kabinetu? Za poprečno plačo dobiš vedno samo poprečneže. In nič več. Ne verjamem v floskule, da so ljudje v njegovem kabinetu taki patrioti, da delajo predano z visoko obremenitvijo (kot trdi predsednik vlade) – za drobiž. Lahko, da so obremenjeni, rezultatov pa ne bo oziroma bodo – povprečni.

Sam sicer zagovarjam PREPROSTOST, vendar če premier države ne more imeti tiskovnega predstavnika (ker šparamo in se nihče ne javi za tako mizerno plačo) in potem sam igra le-tega, je to skregano z zdravo pametjo. Premier mora vladati, tiskovni predstavnik pa leporečiti – za spodoben denar seveda. Biti svoj tiskovni predstavnik, ni najbolj PREPROSTA rešitev. Ker nam potem manjka predsednik vlade.

Pa še beseda o plačevanju poslovnih kosil in znamenitih kavic. Kdo pa to počne v poslovnem svetu? Nihče in prav je tako. Če se delo opravlja dobro in pošteno, potem tudi poslovna kosila in kavice sodijo zraven in jih je treba plačati iz proračuna. Ali ni to le pesek v oči? Floskuliranje za široke ljudske množice?

Kaj menite o tem načinu “šparanja”, ki ga demonstrira predsednik vlade Pahor in ki so ga tako polni slovenski mediji?

Aleš Čerin

Sorodni članki:

Finančna pamet Slovencev kot pohorski granit?

Aleš Čerin — Fri, 19 Sep 2008 07:00:53 +0000

Berem v Mojih financah, da pri FinanzasForex ljudje dobivajo po 20 % obresti na mesec, kar znese okoli 800 % na leto. Ob svetovni recesiji.

Slavni Warren Buffet, baje eden najboljših vlagateljev, je dosegal okoli 20 % letne! donose. Bednik, niti do kolen ne seže podjetnim Slovencem. Bravo Slovenci, mi pa res znamo.

Dalje: v tem “finančnem vlaganju” je – zanimivo, da je družba v katero se nakaže denar (preko večih posredniških bank) “doma” v Panami - že okoli 10.000 Slovencev. Čudovito, res smo masovno padli na “foro(ex)”.

Lepo in slikovito se je na forumu Financ izrazil Srečko:

“Moja butasta polovica hoče “naložit” 2000€, pa sem šel pogledat na njihovo stran. Vse vpije BEŽI SINE !! E-mail na yahoo, naslov NI, osnovni podatki o sedežu firme NI, poslovni imenik NIČ, registar domene privat oseba, španska firma ki je lastnik registrirana v Panami.

Pa saj so še Nigerijci s svojim nategom “My uncle left 20M.$ in Swiss bank,…” bolj verodostojni. Top of the top na Wall Streetu dosegajo pod 30% letno na daljše obdobje.

Še najbližja primerjava za finančno pamet Slovencev je pohorski granit.”

Ljudje, zakaj pa denarja kar direktno ne vržete v Savo? Itak bo na dolgi (prej na kratki) rok izgubljen. Takrat namreč, ko bo zmanjkalo naivnežev, ki bi vlagali za vaše poplačilo.

Samo ne mi takrat jamrati, da je za vaš pohlep kriv predsednik vlade. Nihče, prav nihče vam ne more preprečiti, da mečete svoj težko prisluženi denar v take “fore(xe)”.

Koliko časa bomo Slovenci še nasedali takim “foram”?

Aleš Čerin