PREPROSTOST » energija

Blog Action Day 2010: Samoumevnost zdrave vode

Aleš Čerin — Fri, 15 Oct 2010 05:46:42 +0000

Blogerji z vsega sveta se v okviru akcije Blog Action Day, vsako leto razpišemo o kakšni družbeno pomembni temi. Sam sem do sedaj sodeloval trikrat, leta 2007 o zavedanju odnosa do okolja, pa 2008 o revščini in 2009 o globalnem segrevanju.

Samoumevnost vode

Na Zemlji je okoli 97 % vode ujete v oceane, 2 % je zmrznjene v ledenikih, 1 % je pa vse druge vode. Torej samo ta “ubogi” 1 % jo je na razpolago za pitje. In še ta 1 % svinjamo kolikor se le da.

Zadnjič, ko sem v okviru Socialnega tedna že razpravljal o vodi, sem zapisal, da v Sloveniji iz vsake dolinice priteče pitna voda. Praktično vsa gospodinjstva imamo dostopno vodo iz pipe. Odpreš pipo in priteče sveža, pitna voda. Še precej poceni je.

Po moje nikomur v Sloveniji ni treba hoditi s plastičnimi posodami več kilometrov po vodo, tako kot v mnogih predelih Afrike. Praktično sploh ne razmišljamo o tem, da vode v pipi ne bi bilo. Tako samoumevna je postala … da se iz nje prav norčujemo.

Še voda sama onesnažuje okolje

Seveda ne voda sama, pač pa naš odnos do nje. Nekako moderno je postalo na raznih prireditvah postreči s “plastificirano” vodo, četudi za to ni nobene potrebe. Ritual pitja vode smo naredili tako bolj zanimiv. Marketinško seveda.

“Plastificirana” voda, večinoma ni prav nič boljša, kot voda iz pipe. Celo isti pravilnik velja za vse pitne vode. Nekateri trdijo, da je “plastificirana” celo slabša. Ker stoji pri miru, ker plastika odpušča nekatere snovi vanjo, …

Še več, voda zaprta v plastenke – pravzaprav nič kriva – po nepotrebnem še dodatno onesnažuje okolje. S plastiko, s transportom, … Zaradi naše naravnanosti, zaradi našega odnosa.

Tudi vročo vodo mečemo stran

Pred leti so postale moderne enoročne pipe. Take, da samo z eno ročko reguliramo toploto vode. Skoraj povsod jih imamo. Pa ko si umivamo roke, kdaj pomislimo, da bi – če ne potrebujemo tople vode – ročko potisnili v smer hladne vode? Ne, ker take reči kot je umivanje rok delamo nekako avtomatsko. Tako velikokrat vroča voda sploh ne priteče do naših rok, ampak se zadrži v stenah, kjer se lepo hladi, s tem pravzaprav greje zidove, zidovi grejejo prostor in poleti te prostore hladimo. Da nam ni preveč vroče. Pa gre energija.

Kaj storiti?

Uporabljati glavo in se malo zavedati kaj delamo.

Foto: www.sxc.hu (kapljica)

Sorodni članki:

Še en stranski učinek wikija: zračna dirka v Portu

Aleš Čerin — Thu, 18 Sep 2008 07:08:33 +0000

V Porto na Portugalsko sem prispel dva dni pred začetkom simpozija WikiSym 2008, o katerem sem pisal tule. Tako sem imel cel dan časa za ogled prečudovitega mesta. Pa še nekaj, kar me je bolj motilo kot zanimalo.

Tisti dan je bila v mestu zračna dirka. Kaj to pomeni pravzaprav? Na reko Douro so postavili nekakšna “slalomska” in tudi “veleslalomska” vratca (za Slovence je verjetno najlažje uporabiti smučarskei izraze) med katerimi so se podili avioni in tekmovali kdo pride preje “tja in nazaj”.

Nekako tako kot smučanje. Seveda so avioni ob tem zganjali vratolomne (pravzaprav krilolomne) obrate, ki so jemali dih in povročali ogromno hrupa.

Kot atrakcija je nastopila akrobatska skupina letal Breitling. Ogromno hrupa in razkazovanje nekakšne moči in spretnosti.

Foto: Breitling internetna stran

Na obalah reke se je zbralo na stotisoče ljudi, ki so navdušeno spremljali to dirko in akrobacije. Ne znam si pa predstavljati, da bi se kakšnemu pilotu kaj zalomilo in bi strmoglavil prav v stari del mesta, kjer smo se drenjali.

Breitling je izdelovalec “toys for boys” ur, s katerimi se da očitno ogromno zaslužiti. Se spomnim, da sem na letališču v Munchenu videl ure prav tega proizvajalca, ki stanejo od 5.000 – 6.000 €. Seveda se k ceni ure prišteje tudi vsak liter kerozina, ki ga njihovi avioni porabijo na takih spektaklih.

Le koga lahko zanima ura, ki kaže samo čas, ki nam itak neprestano odteka? Za ta denar bi lahko živela v Afriki cela vas, celo leto.

Pa še ekološki pogled: verjetno so tisti dan porabili na tone kerozina. Prav pošteno so pritiskali na plin. No ne vem, če je to potrebno. Kruha in iger?

Aleš Čerin

Sorodni članki:

Pralni stroji in programska oprema: Novo ni vedno boljše

Aleš Čerin — Fri, 25 Apr 2008 13:03:55 +0000

Serviserji pravijo, da je sedaj vgrajenih več plastičnih delov, ki se seveda pri pralnem stroju, ki se kar naprej vrti in poskakuje, prej obrabijo.

Vsekakor so pa pralni stroji sedaj lepše oblike, cunje bolje ožamejo (manj energije za sušenje, če uporabljate še sušilni stroj) in so energetsko manj potratni (kar je super). A če jih večkrat kupimo, porabimo tudi več denarja, več se jih pojavi na smetiščih, … Ali nas niso proizvajalci z EKO finto malo potegnili za nos?

Še malo reklame za našega proizvajalca: sam prisegam na Gorenje in to predvsem zaradi odličnega servisa, ki je zame več vreden kot ne vem kakšna tehnologija in oblikovanje (četudi je ravno Gorenje dobilo prestižno nagrado za obliko).

Podobno je s programsko opremo. Novejše verzije so velikokrat še polne hroščev in ravno ko jih odpravijo, že pride nova verzija. Baje, da je tako z Visto v primerjavi z XP-ji.

No za tiste, ki si kdaj zaželite starih verzij ponujam koristno povezavo: http://www.oldversion.com/. Ker nove verzije niso vedno boljše!

Aleš Čerin

Sorodni članki:

Koliko pokurijo žarnice?

Aleš Čerin — Fri, 23 Mar 2007 09:00:09 +0000

Malo sem računal koliko CO2 spustimo v zrak in koliko premoga (lignita) je treba pokuriti zato, da gori pet 75 W žarnic eno leto (ob predpostavki da gorijo v poprečju 4 ure na dan). In koliko denarja je treba za to.

PODATKI:

Na strani Energetike.net o uporabi varčnih žarnic je kar nekaj zanimivih podatkov:

Za 1kWh električne energije pridelane v termoelektrarni Šoštanj porabimo 0,3 kg lignita (30% izkoristek ob upoštevanju pretvorbe iz primarne energije (=lignita) do koristne energije, ki jo porabljamo doma = 1 kg)
1kWh električne energije pridelane v termoelektrarni požene v zrak 0,5 kg CO2

Elektro Ljubljana podaja cene električne energije:

1kWh = 0,09233 € (Gospodinjstvo III. stopnja*; z 20% DDV; Elektro Ljubljana od 1.3.2007 dalje)

*Če vaša naročena moč ne presega 10 kW in imate vgrajene varovalke 3x25A, spadate v skupino gospodinjski odjem III. stopnje.

V Sloveniji je 688.733 gospodinjstev (podatki iz popisa 2002).

Izračun porabe električne energije:

Eno gospodinjstvo: 5 žarnic x 4 ure x 75W x 365 dni = 547.500 Wh = 547,5 kWh
V celi Sloveniji: 377 milijonov kWh

Poraba denarja:

Eno gospodinjstvo: 547,5 kWh x 0,09233€ = 50,5€
V celi Sloveniji: 34,8 milijona €

Poraba premoga (ob predpostavki, da je energija proizvedena iz lignita v Šoštanjski elektrarni):

Eno gospodinjstvo: 547,5 kg (več kot pol tone!)
V celi Sloveniji: 377.081 ton

Emisija CO2 v zrak:

Eno gospodinjstvo: 274 kg
V celi Sloveniji: 188.712 ton

In vse to samo za 5 žarnic na gospodinjstvo. Kje je še vsa ostala krama in ogrevanje?

Sorodni članki:

Izklopili smo požeruha

Aleš Čerin — Sat, 17 Mar 2007 13:33:53 +0000

V hiši smo imeli dva hladilnika. Sedaj imamo samo še enega. Enega smo namreč včeraj izklopili. Hladilniki so po podatkih na Energetika.net pravi energetski požeruhi.

Hladilnik, ki smo ga izklopili, je bil precej star (ekološko oporečen lahko rečem) in v njem nismo hranili ne vem kako uporabnih reči. Delal je nekako po inerciji. Pred leti sem ga potreboval, potem ga pač ni nihče izklopil. Sedaj ko se ukvarjam s pisanjem bloga o preprostosti, tudi sam več razmišljam o takih neumnostih, ki jih počnem. In tudi ukrepam. Zanimivo kajne?

Eko izračun:

Podatki o hladilniku: 170 l, 90 W, poprečna temperatura okolja: ca. 25°C; starost okoli 15 let; slabo tesnjenje vrat
Poraba energije: okoli 800 kWh/leto
Če bi se za pridobivanje te energije porabili velenjski lignit to pomeni okoli 700 kg premoga in izpust CO2: 350 kg
Finančni prihranek: 800 kWh x 0,09233 € (cena 1kWh) = 74€/leto

Pomagal sem si tudi s podatki s strani Energetika.net – ogromno koristnih podatkov!

Koliko je po Sloveniji in v svetu seveda še takih nepotrebnih požeruhov (hladilnikov, zamrzovalnikov, grelcev vode, …)?

Če imate tudi vi kakšnega takega požeruha doma, ga kar izklopite!