Sol, luč in novi Frančišek

Zanimivo naključje, da je prav kmalu po razkritju finančnih akrobacij Mariborske nadškofije na vrsti evangelij s pomenljivima prispodobama o soli in o luči. O dajanju “okusa” družbi in postavljanju nas kristjanov za zgled. Kako se ob takšnem “soljenju” in zgledu nekaterih naših cerkvenih dostojanstvenikov in njihovih financarjev in ob dejstvu, da v Sloveniji vse preveč radi generaliziramo (vsi so isti) počutimo slovenski skavti in skavtinje?

Slovenski katoliški skavti in skavtinje smo – oboji mladi in odrasli – namreč člani laičnih organizacij, ki pa v svojih imenih nosimo besedo katoliški. S tem jasno izražamo od kje črpamo moč, vrednote in navdih za svoje delovanje. Naj kar jasno povem, da črpamo iz evangelija in iz zgleda mnogih skavtskih duhovnikov, ki so z nami na naših skavtskih poteh, ki z nepokvarjeno soljo “solijo” naše aktivnosti in ki s preprostim zgledom sijejo luč evangelija. In verjamem, da skupaj z nami zardevajo ob dejanjih “božjih financarjev”.

Zadnjič je nekdo dejal, da potrebujemo novega Frančiška Asiškega, ki se je že pred več kot 800 leti odpovedal vsemu posvetnemu bogastvu in po božjem klicu: “Frančišek, ali ne vidiš, da se moja hiša podira? Pojdi in jo popravi!” začel popravljati Cerkev. Fant se je v mladostni zagnanosti sprva kar fizično lotil pozidave porušene lokalne cerkvice, kmalu pa spoznal, da je popravila potrebna cerkev kot organizacija. Tudi sedaj je tako. Zidovi cerkva kar dobro stojijo, zidovi organizacije se pa močno majejo. In morda ta finančni pretres ni zadnji …

Čistost v mislih, besedah, dejanjih

“Skavt je čist v mislih, besedah in dejanjih” pravi skavtski zakon. Po T-2 kanalih, v (sicer posredni) lasti Mariborske nadškofije pa se preganjajo “nage babe”, ki se jih v nekaj letih baje ni dalo odstraniti. Seveda se jih ni dalo, če daš prednost denarju pred evangelijem, seveda se jih ni dalo, ko ti je “šteti v čast, da si pridobiš zaupanje” in preprostost bivanja manj kot poštenost in pozlata udobnih soban.

Skavti znamo razbirati znamenja

Zdi se, da nam Bog tudi preko finančnih in porno škandalov naših cerkvenih dostojanstvenikov pošilja znamenja. Skavti znamo znamenja od nekdaj dobro razbirati – potna znamenja in znamenja časov. In smo razbrali, ter se – vsak posebej – globoko v sebi že odločili. Za evangelij, za zvestobo skavtski obljubi in skavtskim zakonom. Na ljuljko se pa ne oziramo. Bo Gospodar žetve že poskrbel.

Članek je bil objavljen na skavtskem portalu SkavtNET.

Foto: Miroslav Sárička, SXC

Sorodni članki:

• Hvaležnost ne prodaja
• Spominjaj se, da si prah in da v prah se povrneš!
• SkavtNET vikend kreativne norosti
• SkavtNETova fotozgodba: Kako peči kostanj in obenem širiti vrednote?
• SkavTV: Prvoaprilska šala ali pa tudi ne …

Slavni Warren Buffet, baje eden najboljših vlagateljev, je dosegal okoli 20 % letne! donose. Bednik, niti do kolen ne seže podjetnim Slovencem. Bravo Slovenci, mi pa res znamo.

Dalje: v tem “finančnem vlaganju” je – zanimivo, da je družba v katero se nakaže denar (preko večih posredniških bank) “doma” v Panami - že okoli 10.000 Slovencev. Čudovito, res smo masovno padli na “foro(ex)”.

Lepo in slikovito se je na forumu Financ izrazil Srečko:

“Moja butasta polovica hoče “naložit” 2000€, pa sem šel pogledat na njihovo stran. Vse vpije BEŽI SINE !! E-mail na yahoo, naslov NI, osnovni podatki o sedežu firme NI, poslovni imenik NIČ, registar domene privat oseba, španska firma ki je lastnik registrirana v Panami.

Pa saj so še Nigerijci s svojim nategom “My uncle left 20M.$ in Swiss bank,…” bolj verodostojni. Top of the top na Wall Streetu dosegajo pod 30% letno na daljše obdobje.

Še najbližja primerjava za finančno pamet Slovencev je pohorski granit.”

Ljudje, zakaj pa denarja kar direktno ne vržete v Savo? Itak bo na dolgi (prej na kratki) rok izgubljen. Takrat namreč, ko bo zmanjkalo naivnežev, ki bi vlagali za vaše poplačilo.

Samo ne mi takrat jamrati, da je za vaš pohlep kriv predsednik vlade. Nihče, prav nihče vam ne more preprečiti, da mečete svoj težko prisluženi denar v take “fore(xe)”.

Koliko časa bomo Slovenci še nasedali takim “foram”?

Aleš Čerin

Sorodni članki:

• Sol zemlje, luč sveta in finančni škandali
• VW blagovna znamka deluje tudi v kriznih časih
• Če plačuješ drobiž, dobiš opice
• Strategije za 1 €/dan
• Koliko prinese evro na dan čez 35 let?

1. “Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača” strategija
Lepo jo je opisala Saša v komentarju mojemu blogu. Ni čisto navdušena nad njo in jaz tudi ne, pa vendar je to ena od možnosti.

Nekateri preprosto poiščejo kakšno svojo navado, ki jo z lahkoto (ali pa tudi malo težje :-) ) pogrešajo in denar od tega prihranijo. Evo, moj prijatelj je krasen primer za to. Nehal je kaditi (kadil je približno eno škatlico cigaret na dan) in s tem prihrani celo 2€. Nekateri se odpovejo pijačam iz avtomatov in jih sami nosijo v službo, … Možnosti je veliko. Če se sami ne spomnite, povprašajte kar svoje prijatelje.

Denar, ki se nabere od celega tedna ali celo meseca, vlagajte. Kam? To je priložnost za naslednjo obširno temo. Jasno pa je, da ne boste vlagali vsakega € posebej.

2. “Cel teden naenkrat” strategija
Morda pa raje vsoto celega tedna (7€) prihranite naenkrat. To je približno cena tega, da greste enkrat na pico z neko pijačo. Ali se temu lahko odpoveste enkrat na teden? Kaj pa če bi se s kolegom skupaj vozila v službo in si stroške razdelita?

3. “Mesečni ali celo večmesečni obrok v enem kosu” strategija
To bi pa šlo morda nekako takole: pred vsakim večjim nakupom (več kot 100€ na primer), pomislite najprej na možne alternative.

Ali res potrebujete prav vsako tehnično čudo, ki si ga izmislijo? Ali je res potrebno, da imamo prav za vsak šport svoje športne copate? Sam sem se zadnjič zalotil, da sem skoraj avtomatično kupil nove športne copate (ca. 100€), četudi so stari še čisto v redu. Jih pač nisem (vsota za več kot 3 mesece!).

Ali res potrebujete na primer, stroj za kidanje snega z vašega dvorišča ali lestev za obrezovanje sadja? Oboje potrebujete pravzaprav samo nekajkrat letno. Kaj če bi si tako opremo delili s sosedom? Seveda nekaj kupite vi, nekaj pa on. Ne samo sosed, da ne bo pomote. Možnosti za take kombinacije je ogromno.

Poleg tega pa nakupovanje nepotrebne krame prinese tudi druge, pravzaprav še višje stroške. Nekatere raziskave namreč kažejo, da se je stanovanjska površina v zadnjih 30 letih povečala za okoli 50% tudi zato, ker ljudje nimajo kam pospraviti vse “krame”, ki jo kupijo. Stanovanja pa so izredno draga; v Ljubljani okoli 2000€/m2. Torej samo 1 m2 stanovanjske površine, ki vam jo ni treba kupiti, vam prinese prihranka za skoraj 5 let in pol! Zanimivo, kajne?

Sorodni članki:

• Sol zemlje, luč sveta in finančni škandali
• Finančna pamet Slovencev kot pohorski granit?
• Koliko prinese evro na dan čez 35 let?
• Da nam reklame ne vsilijo, kar ne rabimo

Pravijo, da se našemu življenjskem stilu ne pozna bistveno, če zapravimo 90% od naših dohodkov ali pa prav vse. Razlike preprosto ne čutimo. Torej 10% lahko prihranimo.

1 € na dan znese 30 € na mesec, kar v primerjavi s poprečno neto plačo v Sloveniji (=ca. 870€) predstavlja manj kot 3,5% (do 10% imamo še kar nekaj “rezerve”!). Prihranek je torej odvisen od naše naravnanosti na varčevanje in pa seveda od volje, da to v praksi izvedemo.

Pa vzemimo, da ta prihranjeni 1€ na dan nekam vložimo (banka, vzajemni skladi, delnice, …). Možnosti za vlaganje v Sloveniji so sedaj kar pestre. Recimo, da vam uspe vlaganje, ki v poprečju letno prinaša 10% (toliko se v Sloveniji da, če vsaj malo znamo in smo tudi vsaj malo nagnjeni k tveganju).

Po 10 letih bomo imeli skoraj 5.000 €, po 20 letih pa preko 20.000 €. Že to je čedna vsota. Po 35 letih (skoraj cela delovna doba) pa imamo s prihranjenim 1 € na dan kar 99.000 €. To je pa že skoraj cel pokojninski steber. Pomislite, koliko bi nabrali, če bi se lahko odpovedali še kaj večji vsoti na mesec.

Vprašanja:

• Kako torej prihraniti 1 €/dan? Čemu se odpovedati?
• Katera je tista reč, ki ne prispeva k kakovosti vašega življenja in se ji z lahkoto odpoveste?
• Kam vlagati teh 30 € na mesec?

Spet smo na potezi. Najprej odločitev, potem pa udejanjanje. Vsakodnevno.

Sorodni članki:

• Sol zemlje, luč sveta in finančni škandali
• Finančna pamet Slovencev kot pohorski granit?
• Strategije za 1 €/dan
• Da nam reklame ne vsilijo, kar ne rabimo

Kako izbrati pravega?

Da bo omogočal vse funkcije, ki jih jaz potrebujem in nič več. Da bo primeren za namen, kakor jaz uporabljam telefon. Da ne mečem denarja stran.

Odšel sem domov in se lotil na podoben način kot se stvari lotevajo v poslovnem svetu (v sistemih kakovosti) ko kupujejo pomemben kos opreme. Najprej pripravijo uporabniško specifikacijo (US).

Kaj je US?

Dokument, ki v katerega popišemo kaj res potrebujemo in kaj pričakujemo od proizvajalca. US nam pomaga:

• da bomo kupili to kar resnično potrebujemo,
• da bo to kar bomo kupili ustrezalo namenu uporabe,
• da ne podležemo vsiljivosti prodajalcev in reklam.

Kaj zapišemo v US?

• osnovne funkcije in operacije, ki jih nujno potrebujemo (Moje zahteve: sprejemanje klicev, klicanje, pošiljanje in sprejemanje SMS, telefonski imenik za 50 številk),
• dodatne funkcije in operacije, ki bi jih bilo dobro imeti, vendar lahko živimo brez tega (Moje zahteve: budilka-rabim občasno na službenih poteh, baterija naj zdrži vsaj 3 dni brez polnjenja, če telefona ne uporabljam)
  
• senzorji in merila (Moje zahteve: da kaže uro in datum)
• fizične omejitve (Moje zahteve: da gre v hlačni žep),
• zahtevana dokumentacija (Moje zahteve: navodila za uporabo v slovenskem jeziku, razumljivo in človeku prijazno, morajo pokazati),
• možnosti pomoči proizvajalca (npr. servis, izobraževanje, …) (Moje zahteve: servis naj bo v Ljubljani)
• kompatibilnost z obstoječo opremo (Moje zahteve: ni potrebe).

Evo tako sem si napisal kratko in preprosto US in še enkrat zavil v isto trgovino. Zahteve iz US sem predstavil prodajalcu, ki mi je odgovoril: “Temu pa ustrezajo vsi telefoni.”

Tako sem kupil najcenejšega: NOKIA Model 1112. Lep, eleganten, črnobel ekranček, velika tipkovnica, baterije pa zdržijo cel teden. Zelo sem zadovoljen z njim. Prav nobene potrebe nimam po vseh igračkah, ki jih je mogoč dobiti na mobilnem telefonu, pa jih pravzaprav ne uporabljam.

Cena: 66€ – časnik DELO je ravno takrat imel akcijo in mi je podaril bon za 41 €, tako da me je telefon stal 25 € - brez kakršnih koli obveznosti.)

Prihranek v družinskem proračunu: 134€ (upoštevajoč, da bi dal za telefon 200€ kot sem dal ponavadi). Vem pa da nekateri telefoni stanejo tudi več.

Na tak način se lotevajo stvari v poslovnem svetu, ko je pomembno, da kupijo aparat, ki bo ustrezal namenu uporabe. Nobenega razloga ne vidim, da se ne bi takole lotevali nakupa strojev in opreme, ki jih potrebujemo doma (avto, hladilnik, mikserji, sesalci, računalniki, …). Z US in “zdravo kmečko pametjo”.

OPOMBA: Če se vam zdi, da mora biti telefon “fensi”, da mora zadovoljiti še kakšne druge potrebe (npr.: potrebo po statusnem simbolu), razen potrebe po komuniciranju, potem dajte to potrebo v rubriko “osnovne funkcije in operacije, ki jih nujno potrebujemo” in jih podrobno opišite. Tudi to bo pomagalo, da ne zapravite preveč.

Vesel bom, če mi kdo sporoči kako se je lotil naslednjega nakupa.

Sorodni članki:

• Sol zemlje, luč sveta in finančni škandali
• Finančna pamet Slovencev kot pohorski granit?
• Strategije za 1 €/dan
• Koliko prinese evro na dan čez 35 let?