PREPROSTOST

Logopedinja, ki ima v sebi nekaj več

Ali se spomnite otroške zgodbice o žabici, ki ni znala izgovoriti črke R in zato tudi ni mogla regati? Pa je šla k logopedu in se naučila pravilne izgovorjave in ko so jo vprašali, kje se je naučila tako dobro izgovarjati R, je navdušena odgovorila: “Pri rogopedu!”

Ivan pa primerjava uspeh dveh logopedinj in govori o pomenu odnosa, zanimanja, znanja motivirati otroka in iskanju novih strokovnih pristopov.

In zakaj imata uspešna in neuspešna logopedinja isto plačo?

Kako bi Jezus to povedal danes?

Prevajanje Svetega pisma je delo, ki ni nikoli dokončano. Spreminja se jezik, v katerega prevajamo, pa tudi naše vedenje o pomenu teh starodavnih besedil. Poleg tega so potrebne različne vrste prevodov.

Večinoma se omenjajo vsaj trije prevodi: liturgični prevod, literarni prevod in smiselni prevod. Slovenski prevodi spadajo v prvo ali drugo skupino (oziroma nekam vmes), prevoda po smislu pa še nimamo.

Matjaž Črnivec, generalni tajnik Svetopisemske družbe, je udeležen v pripravi prvega poskusa v tej smeri in nam na kratko predstavlja to vrsto prevoda.

Večer s pesnico Nežo Maurer

“Biti ogenj, goreti in dogoreti! Pepel ni ostanek ognja,ostanek teme je.” pravi pesnica Neža Maurer v pesmi Ogenj.

Manja Rozman, skavtinja in prijateljica je obiskala Mohorjev večer s pesnico in takole opisuje srešanje s pesnico:

“Ko sem se peljala domov in v glavi urejala vtise s tega večera, sploh nisem vedela kje naj pravzaprav začnem. Srečala sem se z gospo, pesnico, ki je prej nisem dobro poznala. Presenetila me je pesničina neverjetna širina duha, šarm, pronicljivost. Ob recitiranju pesmi o umrli materi smo z njo zajokali in se kasneje nasmejali ob njenih anekdotah.”

Bonsaj – “matranje” dreves ali umetnost?

Dobesedni prevod pismenk BON in SAJ (ki sta enaki v japonščini in v kitajščini) bi se glasil: drevo v posodi. Torej gre pri bonsaju za drevesa iz narave, ki so posajena v posode.

Vendar vsa stvar le ni tako preprosta, saj vsak podtaknjenec še ni bonsaj. Pri vzgoji je potrebno upoštevati merila s pomočjo katerih drevo v posodi daje vtis pravega drevesa v naravi.

Hvalnica hoji

Moja prijateljica, pravzaprav sestra v skavtstvu Manja Rozman, medicinska sestra, takole razmišlja o hoji.

“Hoja je nekaj tako samoumevnega. Naučimo se je kot majhni otroci, uporabljamo jo skoraj celo življenje. Če jo gojimo kot šport, je to panoga, ki ne zahteva drage opreme, hodimo lahko praktično v vsaki starosti, skoraj v vsakem okolju in vremenu, ne zahteva praktično nič – razen naše volje …”

Mlad fant o gasilcih in gasilstvu

Ob pomoči po poplavah v Železnikih, sem bil navdušen nad požrtvovalnostjo, zagnanostjo in znanjem gasilcev. Od takrat naprej sem tudi sam korenito spremenil svoje mnenje o njih.

Pa sem povabil mladega fanta, navdušenega gasilca Uroša Ješeta, da predstavi svoj pogled na gasilce in gasilstvo. Hvala Urošu za njegov pogled.

“Sem 20-letni študent strojništva. Živim v vasi na robu Ljubljane in sem od 6. leta dalje aktiven član prostovoljnega gasilskega društva. Očitno je, da sem z gasilstvom precej povezan. Naj vam predstavim moj pogled in odnos do gasilcev, gasilstva in tudi do ljudi, ki jih gasilci srečujemo…

Starost je stok in jok ali pa dobra volja. Odločitev je vaša.

Moja prijateljica, pravzaprav sestra v skavtstvu Manja Rozman, medicinska sestra, takole razmišlja o starosti.

Katere misli mi rojijo po glavi, ko premišljujem o starosti, o njenih tegobah in radostih? Ena od njih je recimo, kako je lahko starost vesela, radostna, tudi polna življenja. Kako, ko pa vemo vsi, da je starost sinonim za bolezen, dom upokojencev, samoto, oslabelost, smrt?

Skavtstvo je moj način življenja

Prijateljica, prazaprav sestra v skavtstvu, Judita Kač, že dolgo skavtinja, takole opisuje skavtstvo in svojo skavtsko pot. “Skavtinja sem že petnajst let. Precej let sem bila aktivna skavtska voditeljica najmlajših skavtkov (volčičev), bila sem tudi stegovodja, vsi moji otroci so skavti.

Umiramo osamljeni

Moja prijateljica, pravzaprav sestra v skavtstvu takole razmišlja o smrti. Hvala za pretresljivo izpoved. Večkrat se srečam s smrtjo. Delam kot medicinska sestra in priložnost sem imela biti zraven ljudi, ki so umirali osamljeni.

Plavanje v morju na Danskem – vsak dan

Moja prijateljica z Danske (Ebeltoft blizu Aarhusa), skavtinja in kolegica iz svetovnega komiteja ISGF (International Scout and Guide Fellowship) Rigmor Lauridsen, plava vsak dan v morju. Seveda voda v Danskem morju ni topla, še najmanj pa pozimi. Pravi, da plava zato, ker se počuti odlično, ni nikoli bolna.
Preprost recept kajne? Kaj pa manjka nam, da bi se šli tak “ekstremizem”?

Skavtski Jamboree: umazana zgodba izza zakulisja

Jane Ciperle, odgovoren za zbiranje in ločevanje odpadkov na letošnjem skavtskem Jamboreeju “Norost, ki deluje” je napisal tale blog o zakulisju ločevanja odpadkov. Hvala Jane.