Nikodemovi večeri …

… postajajo to kar so nekoč že bilo. Sam se spomnim tako polne dvorane Teološke fakultete, da nisi mogel stopiti noter. Med predavanjem dr. Antona Trstenjaka sem enkrat stal na hodniku. Tudi letos je bila dvorana večinoma polna. Ni še pokala po šivih, je pa obisk bil močno povečan. Odlične teme, odlični predavatelji, dobro pripravljeni. Veliko spodbud za razmišljanje in učenje. Čestitam organizatorjem za dober koncept in izvedbo.

Najbolj so me navdušili:

dr. Rosvita Pesek z briljantnim govorom Slovenija – moja domovina

Zelo domoljubno, jasno in ljubeče do domovine. Dr. Rosvito Pesek predlagam kot kandidatko za predsednico Slovenije.

Gregor Čušin – Vera in kultura: zelo osebna izpoved o veri, kulturi, umetnosti.

Gregor je bil sočen, logičen, retorično briljanten. Četudi sem bil na večeru, si bom ob priliki govor poslušal še enkrat. Zaradi vsebine in zaradi odličnega nastopa. Hvala Gregor.

Bogdan Žorž: Vzgoja za kritični um

Obvezen govor za starše, ki želijo vzgajiti otroke, ki bodo znali kritično razmišljati, ki bodo kritični in ne kritizerski.

Tudi drugi govori so dobri – med njimi bi izpostavil še posebej dr. Jožeta Trontlja o etičnih vprašanjih v medicini in dr. Staneta Pejovnika o etiki v znanosti.

Ostale govore najdete na YouTube kanalu Socialne akademije. Snemalki in celotnemu timu Socialne akademije se zahvaljujem za omogočanje ponovnega poslušanja brilantnih govorov.

Spletni portal Časnik.si

Kot verjetno mnogi že veste, na dva tedna pišem članek za Časnik.si, spletni magazin z mero. V tem času sem napisal dva članka o pomenu razmisleka pred bližajočimi volitvami. Ne navijam, samo vabim na volitve in predlagam nekaj tem za razmislek pred volitvami. Na kratko: naj vas ne zavedejo “bleščice, videz in lepe besede” pač pa usposobljenost in značaj.

V samoti volilne škatle s kulijem v roki

Stranke, kandidati za poslance, kandidati za prvega ministra na volitvah tekmujejo. Podobno kot športniki. Rezultat volitev, ko je tekme konec, je dobro izmerljiv s številom doseženih glasov, a kaj ko mi volivci nimamo povsem enostavnih kriterijev po katerih bi kandidatom podelili svoje točke, pravzaprav eno samo točko.

Kako naj se volivci odločamo? Komu naj, ko se znajdemo v samoti kartonske škatle s kulijem v roki, podelimo svoj glas? O, ko bi imeli, tako kot v nekaterih športih objektivna merila v obliki zadetkov, ki so jih kandidati dosegli, porabljenega časa v lokalnih dirkah ali dosežene dolžine, višine … ! Imamo le svoj slab spomin, ki nam ne seže dlje kot do zadnjih nekaj mesecev, imamo le vsakodnevno bombardiranje medijev s polresnicami in lažmi, imamo propagandne akcije kandidatov v obliki predvolilnih obljub in jumbo plakatov, imamo svoje varljive občutke.

Vpliv bleščic in lepe postave

Volitve, se zdi, so “šport”, ki je bolj je podoben umetnostnemu drsanju, kjer kakovost izvedbe programa ocenjujejo sodniki, ki pa so le ljudje, z vsemi svojimi človeškimi lastnostmi in tudi pristranskostmi. Prav lahko jih pri podelitvi ocene zavedejo bleščice obleke, lepa postava ali občutek simpatije.

Volitve so – bolje rečeno bi morale biti – borba „tekmovalcev“ v dokazovanju sposobnosti vodenja in upravljanja z velikim sistemom, z državo. Lahko bi rekli, da naj bi volivci ocenjevali sposobnost uporabe velike moči (tudi stopnjo odsotnosti zlorabe), ki jo bomo nekomu podelili na dan „tekme“. Še drugače, volivci iščemo dokaze, da bi človeku, ki nas bo vodil in ki bo upravljal z velikim sistemom, zaupali. Da bo voditelj vreden našega zaupanja. Zaupanje pa izhaja iz njegovega značaja in njegove usposobljenosti. Obojega. Še enkrat bom zapisal: obojega.

Pomislimo na značaj in usposobljenost

Značaj je to kar ‘označuje človeka kot posameznika zlasti v odnosu do ljudi’ (SSKJ), je to čemur rečemo integriteta človeka, sposobnost, da to kar govorimo, tudi živimo, je poštenost – usklajenost besed in dejanj in je po moje zrelost človeka – ravnotežje med pogumom in premislekom.

Usposobljenost pa so znanja in veščine, ki naj jih človek ima, da bo obljubljeno sposoben spraviti v prakso, da bodo „besede meso postale“. Usposobljenost je tudi zmožnost videti in biti sposoben upoštevati „veliko sliko“. Država je namreč zelo velika slik, je izredno kompleksen sistem. Voditelj mora biti usposobljen tudi za učinkovito sporazumevanje, medsebojno usklajevanje, iskanje novih možnosti in v tej “zbrki” imeti sposobnost učinkovitega odločanja.

Preberite članek do konca na Časnik.si.

Brez izgovora Slovenija!

Mladi aktivisti, pravzaprav še dijaki, v okviru projekta ‘O2 za vsakega’ izjemno uspešno ozaveščajo mladino po osnovnih šolah o nevarnostih aktivnega in pasivnega kajenja ter nemoralnih marketinških prijemih tobačne industrije, sebe imenujejo kar “Brez izgovora Slovenija”. Mimogrede, izjemno aktivna skupina 46 mladih prostovoljcev je v okviru 633 delavnic, letos dosegla kar 40% svoje ciljne skupine. O nevarnostih kajenja je tako ozavestila skoraj 16.000 mladih.

Pa se v tem predvolilnem času nisem namenil pisati o nevarnostih kajenja in delovanju mladih prostovoljcev, četudi je to zelo pomembna tema, pač pa izkoriščam ime skupine za spodbudo. Spodbudo vam, drage volivke in volivci, da ne iščete izgovorov za izogibanje volitvam. Preprosto dvigniti je treba r.. in oddati glas za kandidata, stranko, ki po vašem osebnem mnenju, izkazuje najboljšo usposobljenost in značaj.

Vsi so isti

Izgovor, da so vsi kandidati, vseh strank isti, preprosto ne zdrži in nam je bil umetno vsiljen. Tako kot si dva človeka nista ista niti po zunanjosti (to za dvojčke ne velja), še manj po značaju, znanju, izkušnjah, spretnostih, si stranke, ki so še precej bolj kompleksni organizmi, niso iste. Predvsem je bistvena razlika v sposobnosti stranke, kako speljati obljubljeno v prakso. Če se vam pa slučajo vsi kandidati vseh strank zdijo “sivi”, izberite najsvetlejši odtenek sivine. Ne iščite idealnega, temveč najboljše možno.

Preberite članek do konca na Časnik.si.

Dobrodelna predavanja

V tednu Karitas sem imel tri dobrodelna predavanja “Bolj preproste izbire – 1 € na dan”. V Preski pri Medvodah, v Kamnici pri Mariboru in v Bakovcih pri Murski Soboti. Predavanja so lepo uspela: veliko ljudi, zanimanje za iskanje bolj preprostih izbir v življenju in tudi nekaj sredstev (560 €) se je nabralo za misionarja Pedra Opeko in njegov projekt “Obrok riža na dan – vsak dan”. Hvala vsem darovalcem.

Še posebej zahvala krajanom iz Bakovec, ki so iz predavanja pripravili kar vaško prireditev z govori, nastopi mladih umetnikov. Zares lep večer.

Lajnar se ponavlja kot stara lajna

V nedeljo smo se pa s skavtsko skupino spet odpravili na Lajnar in Vrh Bače. Ista pot kot z ženo 14 dni nazaj. Pot enaka, vreme enako, vzdušje enako. Poglejte si čudovite fotografije prijatelja Matjaža Maležiča.

Med potjo me je obšla slabost. Padel sem ter si zlomil stegnenico in čeljust. Prijatelji so me dobro oskrbeli in me prinesli do mesta, kjer je lahko pristal helikopter … Vse pod budnim očesom sina Boštjana, ki se šola za bolničarja.

Vse to je bila vaja, pravzaprav skavtska dejavnost. Tako se mi skavti vadimo – praktično, učenje z delom, da bi bili – kot pravimo – “vedno pripravljeni” pomagati ljudem v stiski. Na oba načina, s naravnanostjo in s praktičnim znanjem.

Foto: Matjaž Maležič (“ranjenec”), bakovci.net (Predavatelj)

Sorodni članki:

• Pet skavtov sredi noči na vrhu Blegoša
• Kamniški vrh: Tek na prvo stopnico Kamniških (FOTO)
• Veliki Draški vrh in Viševnik: 2 krat 2000 (FOTO)
• Po volitvah: “Upanje je …”
• Skavt se uči z delom in česa se podjetja lahko naučijo od skavtov

Obrnjena logika pričakovanj

Čušinov govor lahko poslušate in gledate na YouTube, sam sem ga pa še “prelil” v meni ljubo obliko – v obliko miselnega vzorca. Za vedno mi bodo pa v glavi odzvanjale besede: “In če kaj pričakujem, če si česa želim od vas, potem si želim, da bi vi veliko želeli in veliko pričakovali od nas svojih vernikov.”

Bravo Čušin! Popolnoma obrnjena logika. V času, ko vsi od inštitucij kar naprej nekaj pričakujemo, da bodo kaj storile za nas, da bodo kaj “zrihtale”, da nam bodo uredile lagodnost bivanja, … Čušin obrne logiko pričakovanj vase in v nas vernike. S tem nam je dal dostojanstvo, s tem nam je povedal, da zmoremo, da smo. Hvala Čušin.

Svetopisemskih prispodob ne razumemo več

Govoril je iz srca (pravzaprav tudi iz naših src), odločno, nedvoumno, četudi v slikovitih svetopisemskih prispodobah (podoba dobrega pastirja Jn 10, 11, o ozkih vratih skozi katera moramo vstopiti Mt 7, 13-14, o volkovih, tatovih in roparjih Jn 10, 8).

Opazil sem, da nekateri moji sodržavljani pravzaprav ne razumejo več govorice svetopisemskih prispodob. Sem bral na nekaterih blogih – sem pozabil kje, da je Čušin govoril “nejasno o nekih ovcah”. Tudi na svojih predavanjih, ko uporabim svetopisemske primere in prispodobe, opažam, da jih ljudje kar ne razumejo več.

Meni se zdi prav nasprotno: Čušin je bil popolnoma jasen, ja pa res da veliko ljudi nima prilike zvedeti modrosti iz Svetega pisma. V šoli je to itak prepovedana tema, Svetega pisma doma nimamo, če ga pa slučajno imamo, je skrbno skrit na knjižni polici.

Tudi kristjani ga bolj redko “valjamo po rokah”, premišljujemo o prebranem, se iz njega učimo. Menim, da je Sveto pismo knjiga, ki bi jo moral prebrati vsak, ki živi v okolju, kjer je krščanstvo vplivalo na kulturo. Če ga ne bi prebirali iz verskih vzgibov, pa iz občečloveške radovednosti. Da vemo kaj tvoji sodržavljani prebirajo, poslušajo pri verskih obredih, iz česa se navdihujejo, … Da bi se PREPROSTO bolje razumeli.

Video celotne umestitve najdete v arhivu RTV Slovenija.

Sorodni članki:

• Dva tedna učenja, pisanja, predavanja in polna glava (VIDEO)
• Modrovanje o izgovorih in disciplini
• Ljubljanski maraton: Boj, tek in vera
• Zlato tele, zlato pravilo in vrhunske moralne avtoritete
• Potovanje od doma (Zemlje) do meja znanega

Predstavo si lahko ogledate tudi vi. Spored predstav najdete na Čušinovi spletni strani.

Gregor Čušin nas z novo mono(z)dramo Jona, besni prerok, v kateri se navezuje na svetopisemsko zgodbo o preroku Joni, zdrami, v nas “zareže” prav do kosti in nas pravzaprav “posesa” v razmišljanja o naših osebnih Ninivah. Gregor Čušin je seveda prvovrstni dramski igralec, a predvsem angažiran kristjan, ki nas (kristjanov) ne špara in nam ne prizanaša.

Od Hagade, preko Evangelija po Čušinu in Pešca se Gregor Čušin razvija v vedno bolj ostrega slovenskega preroka. Kako potrebujemo takih čvrstih, veselih in neprizanesljivih kristjanov! Da nas zdramijo, da se zdrznemo in začnemo premišljevati. Pot, ki jo kaže Čušin je prava: začeti pri sebi, se nasloniti na božjo besedo, ki jo imamo zapisano v Svetem pismu in biti zgled. Pravim: “Trda je ta beseda, dragi Čušin, a na mestu.”

V Jonu nam Gregor najprej prebere zgodbo o upiranju preroka Jona, da jo obnovimo, da se jo spomnimo ali pa kar prvič slišimo. Priporočam tudi sam, da najprej preberete zgodbo o preroku, ki je naredil vse, da ne bi slišal Njegovega glasu (preberite vse štiri dele: Jona se upira Bogu, Jonova molitev, Jona gre v Ninive, Jona se jezi).

Potem se Čušin znajde kot Jona v trebuhu velike ribe in se stalno pogovarja z Bogom, kaj pogovarja, prepira se z Njim, se zadira Nanj, Ga uči in Mu celo govori v prilikah. Posebej je zanimiva prilika o gasilcih, v kateri predstavi gasilsko društvo, kjer so resnično znali gasiti. Vse dokler niso medse sprejeli mladega moža, ki se je ognja bal in ni hotel gasiti. Za tajnika so ga sprejeli, plačal je namreč članarino. Potem je bilo takih vse več in več, dokler …, dokler niso imeli birokracije gasilskega društva lepo urejene, vse članarine plačane, … gasiti pa niso znali več in niti niso več hoteli. Ali mi kristjani še znamo in hočemo opravljati to kar je najbolj bistveno? Kaj pa sploh je bistveno za nas kristjane? Da imamo vse papirje, da je vse po predpisih, da so članarine plačane? Kaj pa sploh je naše “gašenje požara”? Dragi Čušin, hvala za tole priliko!

V nadaljevanju Čušin Bogu celu očita - kot oče Očetu :), da nas crklja, da ima pravzaprav “zaskrbljujoče vzgojne metode”, da je preveč popustljiv, da nam preveč in prevečkrat odpušča. Da nam dovoljuje – dotakne se naše svobodne volje, da bi mi kar sami črtali kakšno od 10 zapovedi, ker nam niso všeč, ker so pretežke, ker se jih itak ne držimo. Božje zapovedi so v paketu ali jih pa ni. So kot lučke na božičnem drevescu – če ena ne gori ugasnejo vse. Če pade ena zapoved, padejo vse.

Čušin tudi išče bolj primerne od sebe za “biti Jona”, ki bi znali bolje oznanjati Ninivam,  ki so tudi bolj usposobljeni. In tako najde papeža, našega kardinala, škofe in duhovnike. Tudi do njih ni milostljiv. Kritika je na mestu, zaboli in zdrami. Verjamem, da tudi spremeni. Popustljivosti, ki smo jim priča med nami kristjani, nas namreč vedno bolj odnašajo stran od resnice.

Dotakne se tudi obljube in pravi: “Koliko podpisov pa je treba zbrati, da bo obljuba spet imela veljavo?” Kot primer da poročno obljubo: “Jaz …, sprejmem tebe, …, za svojo ženo in obljubim, da ti bom ostal zvest v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubil in spoštoval vse dni svojega življenja.” Da bo to kar rečem držalo, vse dni življenja. Sam dodajam, ali si v tem času sploh še upamo obljubiti, dati besedo. Še tega je vedno manj. Popustljivost, popustljivost. Trde so te besede, dragi Čušin, a spet na mestu.

Na koncu gre Čušin (kot Jona) res v Ninive, pa ne zaradi Njega, ne zaradi sebe, pač pa zaradi otrok. In pravi, da bo šel znova in znova, kolikorkrat bo treba.

Hvala, dragi Čušin, da prihajaš k nam – znova in znova. To potrebujemo. Tudi znova in znova.

Foto: Jože B.

Sorodni članki:

• Skavt se uči z delom in česa se podjetja lahko naučijo od skavtov
• Dva tedna učenja, pisanja, predavanja in polna glava (VIDEO)
• Socialni teden: Vzgoja za s(l)odelovanje
• Iskreni.net: Vzgoja za skromnost v svetu preobilja
• Preprosta resnica o razvoju očeta