PREPROSTOST

Aljaževi stolpki prav povsod?

Opazil sem, da na nekaterih vrhovih Slovenski gorniški klub SKALA postavlja “male Aljaževe stolpke”. Sam menim, da je to skrunjenje vrhov, da je to vnašanje nepotrebnih elementov v naravo.

Po moje na vrhu gora ne sme stati prav nič. Celo škatla za vpisno knjigo in žig ne. Kaj menite vi?

Odmaknjeno, zeleno, v Julijcih. Kje smo bili? (foto)

Danes pa je na vrsti uganka: “Odmaknjeno, zeleno, v Julijcih. Kje je to?” Pomagajte si s fotografijami.

Včeraj smo bili (sin, prijatelj in jaz) namreč na eni od zame najlepših hribovskih tur, ki pa je ne želim podrobno opisovati. Zakaj ne? Ker želim, da ta odmaknjeni svet ostane še nekaj časa nedostopen za množičnost planinskega turizma. Sladokusci ga pa itak poznamo. In zanj se je treba malo bolj potruditi.

Dan, ko sem začutil domoljubje (foto, video)

Tradicionalni pohod treh pevskih skupnosti: Solčavske (citrar Klemen Matk), Jezerske (kvartet Jutro) in Kortske iz avstrijske Koroške (kvintet bratov Smrtnik) je pravi praznik zdravega domoljubja in povezovanja.

Vesel sem, da sem bil letos lahko zraven. Hvala vsem pevcem in organizatorju Klemnu Matku za tole izkušnjo.

Dišeča brezpotja pod Kalško goro (foto)

Kamniške Alpe, tako na dosegu nam Ljubljančanom, pa tudi Štajercem in Gorenjcem, ponujajo še obilo poti, ki so daleč od množičnosti obiska. Eno takih sva izbrala s prijateljem Sašom Leskovškom za najino prvo skupno hribovsko turo.

Namenila sva se osvojiti Kalško goro nad Cojzovo kočo; pa ne po klasični od koče, pač pa po lovski od Žagane peči. Turo priporočam vsem, ki imate vsaj malo žilice za iskanje brezpotij. Tura niti orientacijsko niti tehnično ni zahtevna. V tem času je pot dobesedno posuta z gorskim cvetjem, ki lepo diši.

Komna: kraljestvo samote in lepote

Komna je lepa. Saj pot od Savice do Doma na Komni se res vleče po vseh tistih serpentinah, samo ko si pa enkrat gor na planoti, se ti pa ponudijo možnosti – pogledov in poti. Poleti in pozimi. Lansko leto sem se sam odpravil na Lanževico in preko Lepe Komne, letos sem ubral drugo smer: Bogatin, Mahavšček in preko planine Govnjač nazaj do Doma na Komni.

Lansko leto sem se v kraljestvo Komne podal sam, letos sva šla skupaj s sinom. Prav vesel sem, da je šel z menoj. Malo sva kramljala, ali pa bila tudi kar tiho. Kar v hribih in tudi sicer kar paše.

Prebujanje pomladi pod Kamniškim sedlom

V Kamniških Alpah pod Planjavo se na višini približno 1600 m ravno prebuja pomlad. Lepi razgledi, polno pomladnega planinskega cvetja (ne trgajte!) in lepa brezpotna tura v dobri družbi :)

Poglejte si fotografije pomladnega cvetja in razgledov po verigi od Kompotele do Kalškega grebena.

Pet skavtov sredi noči na vrhu Blegoša

O “pomenu “dviganja riti” nas je poučil že zaporniški duhovnik Robi Friškovec nekoč na orientacijskem skavtskem tekmovanju Jakec, kjer nam je serviral tole molitev: “Dragi Jezus, daj da se bom učil dvigniti rit – vedno znova. Da se ne bom predajal malodušju, utrujenosti. Da ne bom tarnal in iskal izgovorov …”

Ravno to mi je prišlo na misel, ko sem se v petek popoldne odločal za odhod na nočni pohod na Blegoš. Dvignil sem jo in ni mi žal.

Z gorskim vodnikom v severno triglavski steno

Davna želja se mi je letos uresničila. S prijateljem, kolegom svetovalcem, alpinistom in certificiranim gorskim vodnikom Danilom Tičem (Alpguide.com) sva se prejšnji teden podala v Steno. Zgodnje jutro, še bolje pozna noč, je obetala lep dan. V Vratih je vztrajala nizka oblačnost. Vstop je s poti čez Prag je dobro viden. Dani me je privezal in moje naročilo za optimalno varovanje cel vzpon izjemno dobro udejanjal. Ves čas sem se počutil popolnoma varnega.

Se mi zdi, da pri nas vse premalo cenimo delo gorskih vodnikov in tudi premalo jih najemamo. Kar vsak planinec se čuti poklicanega, da se poda v težke smeri. Brez potrebnega plezalnega znanja, brez znanja varovanja, brez orientacijskih izkušenj, … celo brez prave opreme.

Po cvetočih pašnikih v osrčje Kamniških Alp

Ni ga lepšega razgleda na celotno verigo Kamniških Alp kot s Kompotele (1989 m). Celotna veriga je kot na dlani pred nami; prav vse grape se vidijo.

Včeraj sem se odpravil na ogled izleta, ki ga imamo na Dan državnosti 25. junija skupaj z našo skavtsko skupino.

V tem času je pod Krvavcem tudi polno planinskega cvetja. Dovoljeno samo fotografiranje!

10 ur samotne beline Lepe Komne

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste hodili v kratkih hlačah po večmeterski snežni podlagi – z gamašami na nogah? Meni se je – v nedeljo na Komni. V Julijcih je še več metrov snega, vročina pa taka, da so kratke hlače nujen del opreme. Pa ne pozabite na zaščitno kremo, primerno pokrivalo (sam sem ga nosil – samo ne na fotkah :) ) in sončna očala.

Lepa, priporočljiva tura za ljubitelje samotnih sneženih planjav. Sneg je v tem času zelo primeren za hojo, drži človeško težo, 5-10 cm se ga v vročini “odjena” – ravno prav za drsanje.

Pozimi v dveh urah v osrčje zasneženih Karavank

čeraj sem imel kratek seminar Vodenje in upravljanje samega sebe za prijetno skupino mladih ljudi zbranih v iniciativi No excuse (Brez izgovora), ki ozavešča mlade o slabih posledicah kajenja. Z velikim uspehom.

Zanimanje mladih za temo, lepo sodelovanje v razpravi, simpatična dekleta in fantje. Pravo veselje je imeti seminar za tako aktivne mlade. Hvala.

Seminar smo imeli v domu Trilobit v Javorniškem rovtu nad Jesenicami. Pod Karavankami torej. Pa sem si že doma rekel, da bi bilo fino poiskati nekaj sinergije in po seminarju še malo skočiti v hribe.

Jezersko: sankanje in lep razgled

Nekaj utrinkov s sankanja z Malega vrha nad Jezerskim.

Čudovito sončno popoldne, 45 minut hoje po škripajočem snegu, spust po 3 km dolgi progi (8 minut :-) ), krasen razgled na greben Košute, na Virnikov Grintavec, Pristovški Storžič, Kočno, Babe, Stegovnik, Storžič. Pa še lep sončni zahod.

“Zračen” razgled z robov Bele peči

Pot na skalno razgledišče Bela peč visoko nad lomsko dolino med Kriško goro, Storžičem in Konjščico, je krasna celodnevna planinska tura za celo družino. Pogled z razgledišča da občutek letenja…