Fant je bister in takoj “kapira”, stvari ga zanimajo, je umirjen, tudi glasbenik, nadarjen za mnogo reči. Seveda je wiki in druga sodelovalna orodja (npr. sodelovalne miselne vzorce) tehnično takoj dojel in se jih naučil uporabljati, četudi ni kakšen računalniški “geek”. A kar me je presenetilo: takoj je dojel tudi koncept Web 2.0, koncept sodelovanja, deljenja znanja, soustvarjanja, ki jih moram v poslovnem svetu razlagati in razlagati, razbijati strahove in pomisleke, predvsem v smislu bojazni pred sodelovanjem, soustvarjanjem in deljenjem (temu ljubkovalno rečem “To je moje!” sindrom). Seveda, fant še ni zaplankan s strahovi, ni ujet v okvire in predale odraslega sveta!

Na koncu pa sva se še pomenila o pomenu obvladovanja samega sebe v smislu, da te internet ne “posesa” vase, da človek ne izgublja dragocenega časa z buljenjem v ekran in ukvarjanjem z nepomembnostmi virtualnega sveta. Kar sam je našel pravi “recept”, pravo naravnanost in mi jo predstavil s tole primero, ki jo navajam nekako po spominu: “Z internetom je tako kot s trgovino. Preden greš v trgovino moraš vedeti kaj bi rad kupil, potem pa greš in kupiš in ne obratno, da greš v trgovino, potem te pa kaj premami in že kaj kupiš.” Sam sem samo spustil spodnjo čeljust in ga prosil, če lahko o tem napišem blog. Genialno, sploh pa ne bi pričakoval take modrosti od mladeniča 15 let!

In kar je še najpomembneje, to naravnanost se lahko uporablja na več področjih življenja: od banalnega nakupovanja (kar primera sama), branja knjig (še pred začetkom branja knjige si zamisli kaj bi rad dobil iz knjige), odnos do denarja (kaj bi rad z denarjem vrednega v najširšem smislu dosegel, potem pa varčuj), izbira partnerja, … pa do iskanja smisla bivanja.

Samo kdo naj mi še kaj reče čez današnjo mladino! Mladi danes niso (in verjetno tudi nikoli v preteklosti niso bili) homogena gmota, pač pa, kot pravi Slavko Rebec: “Svet mladih je izjemno individualiziran. Pomembno je mnenje vsakega mladega.” Mi “starci” pa se moramo ogibati posploševanja in začeti spremembe pri sebi, ter se truditi, upati in moliti, da smo današnji mladini dober zgled.

Foto: Mario Alberto Magallanes Trejo, SXC

Sorodni članki:

• Umberto Galimberti: Mladih podnevi ne potrebuje nihče
• Stična 2009 kot šola ločevanja odpadkov
• Skavt se uči z delom in česa se podjetja lahko naučijo od skavtov
• Socialni teden: Vzgoja za s(l)odelovanje
• Iskreni.net: Vzgoja za skromnost v svetu preobilja

V njem avtor knjige “Grozljivi gost: nihilizem in mladi” Umberto Galimberti, ugledni italijanski filozof govori o generaciji, ki je nihče ne potrebuje in upošteva – generaciji mladih.

Takole odgovarja filozof v intervjuju na vprašanje, če naša družba sploh potrebuje mlade?

“Ne. Pozornosti sta deležni le dve generaciji. Generacija dedkov, ki imajo zdaj oblast in so stari približno 70 let, in generacija njihovih sinov, ki pogledujejo k staršem in si želijo njihove oblasti. Tretja generacija ne zanima nikogar. Če mladih nihče ne pokliče, če jih nihče ne povabi, če imajo samo honorarno delo od danes do jutri, potem bodo živeli samo ponoči, kajti podnevi jih nihče ne potrebuje. Ali pa se bodo drogirali, ker so mamila zanje nekakšna anestezija, v pomenu »nočem biti del tega sveta, ki me ne želi«.

Če si starš, vzgojitelj, učitelj ali si kakorkoli povezan z mladimi, si vzemi 10 minut časa in si intervju preberi v celoti.

Odlično za razumevanje mladine, ki je ne razume nihče več, razen, kot pravi avtor, oglaševalske agencije in tržniki. Nam pa daje možnost za spremembe – nas “starcev” namreč, ki bomo po novem delali do 65 leta in še bolj jemali pozornost mladini.

Foto: Internetna stran Lo Schiaffo

Sorodni članki:

• Z internetom je tako kot s trgovino …
• Stična 2009 kot šola ločevanja odpadkov
• Skavt se uči z delom in česa se podjetja lahko naučijo od skavtov
• Socialni teden: Vzgoja za s(l)odelovanje
• Iskreni.net: Vzgoja za skromnost v svetu preobilja

Mala šola ločevanja odpadkov se je zgodila 19. septembra letos. Datum morda ni tako zgovoren kot dejstvo, da je na ta dan potekalo Srečanje mladih v Stični. Udeleženci so (ste) šoli priskrbeli učni material in s svojo udeležbo sploh omogočili »učni proces«.

Zgornji odstavek je poln evfemizmov in poskuša olepšati dejansko sliko. Seveda nismo sedeli v razredu ter si vestno zapisovali učiteljičinih besed, ampak si nadeli rokavice ter krepko zabredli v dejansko delo javnih komunalnih služb: pločevinko sem, papirček tja.

Vsak dogodek ima svojo predzgodbo in nič drugače ni tudi s tem 19. septembrom. Sprevidli smo, da življenjski slog Mercator-generacije, kateri pripadamo, s seboj prinaša kar lepo število prednosti, pa tudi nevšečnosti. Med drugim tudi velike količine odpadkov. Povratna embalaža je skoraj izginila z našega miselnega obzorja, to pa ima za posledico velike količine odloženih smeti. Teh seveda nihče noče gledati na svojem dvorišču. Najboljša rešitev je seveda njihovo neproizvajanje, a ker se temu ne moremo popolnoma izogniti, je ločevanje na koristne ter nekoristne odpadke postalo nuja.

Prebivalke ter prebivalci Slovenije hitro napredujemo v okoljski osveščenosti. V nekaj skromnih letih smo naredili kar nekaj miselnih preskokov in s teoretske ravni preskočili tudi da praktično. Zakonodaja dobro pokriva ravnanje s komunalnimi odpadki in tudi če se dogajajo številne kršitve, se dogodki vendarle odvijajo v pravo smer.

Zakon pa ni dovolj, mi smo tisti, ki moramo dejansko pravilno odložiti odpadke. Da to ne bi bil problem, smo pripravili Malo šolo ločevanja odpadkov. Ideja za kaj takšnega je prišla popolnoma spontano, ko sem se odločil, da prevzamem področje odpadkov v okviru tehnične skupine na festivalu Stična mladih, kjer več kot 7000 udeleženk in udeležencev vsako leto ustvari približno 10 m3 smeti.

Povabil sem vse, ki bi jih ta tema zanimala, naj se nam pridružijo in se česa naučijo. Po končanem festivalu, se je delo za nas šele začelo. Do našega »centra za ločevanje odpadkov« so pripeljali vse koše, vreče ter smetnjake.

Materiala je bilo ogromno, nas pa je bilo za dolgo mizo okrog dvajset. Vsebino vreč smo stresali na mizo, ter najdeno razvrščali na sledeče frakcije:

• embalaža,
• steklo,
• papir ter
• ostalo.

Po dveh urah in pol (medtem se je že stemnilo), smo bili gotovi. Ob delu se je rodilo veliko dobrih, čeprav umazanih besednih iger, dobra volja in zagnanost pa sta skrbela za hiter delavni tempo brez prekinitev.

Na koncu smo zbrali 5 m3 embalaže, 3 škatle steklovine, 3,5 m3 ostalih odpadkov ter približno 1,5 m3 papirja. Projekt je odlično uspel in prav ponosen sem na vse, ki so se postavili ob dolgo mizo ter pripomogli k dosegi cilja. Zanimiva izkušnja ter nekaj osvojenega znanja pa sta bili skromni nagradi za požrtvovalno delo, ki ga lahko vsak nadaljuje doma.

Jane Ciperle

Sorodni članki:

• Zakaj je bila akcija Očistimo Slovenijo lahko uspešna?
• Očistimo Slovenijo: Že odštevamo!
• Očistimo Slovenijo: Na 5 km 66 divjih odlagališč!
• Z internetom je tako kot s trgovino …
• Umberto Galimberti: Mladih podnevi ne potrebuje nihče

Pohlep je tudi eden od sedmih smrtnih grehov, ki so odlično prikazani v filmu Seven. Sam pa sem tudi v delovanju nekaterih medijev zaznal pohlep in tu bi ga rad opisal.

Med raziskovanjem odnosa mladih do spolnosti (ko sem pisal zapis o Ritmu mladosti), sem prišel do najstniškega portala Smrklja. Zdi se, da je nekakšna podpora reviji Smrklja. Pa ne bom razpredal o kakovosti pisanja v reviji in na portalu (najstnikom tega sam sicer ne bi priporočal, ker je polno boljših), pač pa o ogromni reklamni pasici za portal Sexation, ki se prikazuje (ne vedno) na Smrklji. Aha, hočejo jih podučiti o zdravi spolnosti! Krasno.

Pa sem si ogledal portal Sexation od blizu (samo kar nudijo zastonj-portal je plačljiv). Presenečenje je bilo veliko. Na vstopni strani najdem v času raziskovanja “zanimiv” članek znanega slovenskega pornologa z naslovom: “Naj naj se vam ne smilijo igralke v porničih. One uživajo…”. Pa naprej: “Pissing ali zlati dež: Vodni športi malo drugače!” in podobno.

Potem sem se lotil še raziskovanja Smrklje: kdo jo izdaja, kakšno populacijo nagovarja, se prebijal skozi njene forume, … .

Ugotovitve

• Smrkljo, kot revijo in kot portal izdaja Delo Revije d.d..
• Pri reklamiranju oglaševanja za revijo Smrklja navajajo, da so ciljna skupina mladi (bralstvo: 49% mladih med 10 in 17 letom). Sklepam, da je podobno tudi na portalu. Sicer omenjajo, da nagovarjajo tudi starše, ki predstavljajo približno 29% bralstva revije, vendar menim, da je na portalu staršev še precej manj.
• Portal Sexation je po mojem mnenju namenjen odraslim in ne najstnikom (imajo sicer tudi delček foruma z naslovom “Teen”). Naravnanost na odrasle kažejo tudi obravnavane teme, videi in slike. Dober portal s temami o spolnosti za odrasle bi bil v Sloveniji še kako potreben in se z njim popolnoma strinjam.
• Velika večina obravnavanih tem na portalu Sexation po mojem mnenju presega razumevanje spolnosti otroka med 10 in 17 letom, ki tvorijo skoraj polovico populacije na najstniškem portalu.
• Na portalu želijo dajati vtis velike strokovnosti. Strokovnjaki so izpostavljeni na prvi strani (dr. Slavko Ziherl, dr. Zoran Milivojević, mag. Uršula Reš, mag. Franci Planinšek). Ne bom razpravljal o njihovi strokovnosti, ki je gotovo velika. Cenim njihove znanstvene prispevke (še posebej dr. Milivojevića), se pa sprašujem o njihovi človeški integriteti. Sam se na strani, ki prodaja tak celostni odnos do mladih, ne bi želel kazati.

Vprašanja

• Ali je resnično prav, da s portala Smrklja vlečemo mlade od 10 leta naprej prav na portal Sexation, ki je namenjen pretežno odraslim?
• Ali nimamo dovolj drugih portalov npr. Tosemjaz.net, o katerem sem pisal včeraj, ki so izjemno kakovostni, se resno ukvarjajo s problematiko spolnosti pri mladih – na njim primeren način?
• Zakaj torej s portala Smrklja pritegniti mlade v teme, ki jih po moje še ne zmorejo celostno razumeti? Težko me boste kot starša najstnikov prepričali, da je za njihov zdrav spolni razvoj (13 in 15 let) nujno potrebno razpravljati, ali “igralke v porničih resnično uživajo” ali pa, da mu je treba razmišljati o “izpovedih seksualnega sužnja”.
• Ali niso take pornološke vsebine znanega pornologa samo vaba za puljenje denarja iz žepa mladim?
• Ali je prav, da podjetje Delo Revije d.d. vodi zgolj poslovni interes, da pustijo objavljati take reklame na svojem najstniškem portalu?

In kje je tu pohlep?

Sam sem ga zaznal tako pri ustvarjalcih Sexation, kot pri tržnikih Smrklje. Pa tudi pri “na prvi strani izpostavljenih” strokovnjakih. Kje ste ga našli vi?

Izjemno bi bil vesel, če se oglasite strokovnjaki za spolnost mladih, starši, učitelji, vzgojitelji, … Poglejte si povezave, proučite vsebine in pokomentirate. Ali sem morda samo jaz tako “zarukan” in ne vem kako se vrti svet?

Aleš Čerin

Sorodni članki:

• Z internetom je tako kot s trgovino …
• Umberto Galimberti: Mladih podnevi ne potrebuje nihče
• Stična 2009 kot šola ločevanja odpadkov
• Tosemjaz.net: portal za mlade, ki me je navdušil pri presoji ISO 9001: 2000
• Ritem mladosti 2: Kaj o tem pravita najstnici na Smrklji?

Poslanstvo Zavoda je skrb za javno zdravje na področju celjske regije. Med drugim se ukvarjajo tudi s prevenitvnim svetovanjem mladim. Postavili so portal Tosemjaz.net, ki svetuje mladim v različnih življenjskih stiskah. Veliko izjemno kakovostnih, strokovnih in jasnih odgovorov za mlade. Od telesnega razvoja, duševnega zdravja, ljubezni, spolnosti, do nasvetov za boljšo samopodobo. Na mladim privlačen način.

Projekt so zastavili strokovno (raziskava potreb, načrt, izvedba, stalno preverjanje). V 8 letih so uspeli splesti mrežo predanih strokovnjakov, ki prostovoljno svetujejo mladim v stiski. Ali si predstavljate to kakovost, to predanost strokovnjakov, ki jim mar za mlade v stiski, ne da bi bili plačani za to? V teh letih so strokovnjaki odgovorili na več kot 15.000 vprašanj; rešili več kot 15.000 stisk. Znižali so stopnjo samomorilnosti v celjski regiji.

Sedaj se tim ukvarja s kategorizacijo vprašanj, vrednotenjem, spremljanjem trendov in se pripravljajo na še boljšo dostopnost in razumevanje mladih. Odpirajo blogovsko platformo, kjer se bodo mladi lahko pogovarjali med seboj, s strokovnjaki, odpirajo pa tudi možnost zasebnega pogovora s strokovnjakom.

Še več: V tem času so razvili kakovosten program za krepitev samopodobe mladih (10 korakov do boljše samopodobe), ki ga izvajajo tako, da usposabljajo učitelje in vzgojitelje, jih opremijo z materiali in jim omogočajo, da preko razrednih ur in drugih srečanj pomagajo mladim.

Čestitke timu Oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja. Vztrajajte pri svojem plemenitem poslanstvu, kljub mačehovskemu posluhu države. Lepo je bilo izvajati presojo standarda ISO 9001: 2000, se pogovoriti s tako predanim in strokovnim timom. Verjemite, da rabimo takih projektov.

Aleš Čerin

Sorodni članki:

• Z internetom je tako kot s trgovino …
• Umberto Galimberti: Mladih podnevi ne potrebuje nihče
• Stična 2009 kot šola ločevanja odpadkov
• Dva klika od najstniškega portala do znanega pornologa