PREPROSTOST » mladina

Z internetom je tako kot s trgovino …

Aleš Čerin — Thu, 12 Nov 2009 08:26:16 +0000

Pa to ni res kako pametni so danes otroci! Včeraj sem imel priliko deliti svoje izkušnje s področja internetnih orodij (wiki) z mladim fantom, gimnazijcem iz prvega letnika odlične gimnazije, sinom naših družinskih prijateljev.

Fant je bister in takoj “kapira”, stvari ga zanimajo, je umirjen, tudi glasbenik, nadarjen za mnogo reči. Seveda je wiki in druga sodelovalna orodja (npr. sodelovalne miselne vzorce) tehnično takoj dojel in se jih naučil uporabljati, četudi ni kakšen računalniški “geek”. A kar me je presenetilo: takoj je dojel tudi koncept Web 2.0, koncept sodelovanja, deljenja znanja, soustvarjanja, ki jih moram v poslovnem svetu razlagati in razlagati, razbijati strahove in pomisleke, predvsem v smislu bojazni pred sodelovanjem, soustvarjanjem in deljenjem (temu ljubkovalno rečem “To je moje!” sindrom). Seveda, fant še ni zaplankan s strahovi, ni ujet v okvire in predale odraslega sveta!

Na koncu pa sva se še pomenila o pomenu obvladovanja samega sebe v smislu, da te internet ne “posesa” vase, da človek ne izgublja dragocenega časa z buljenjem v ekran in ukvarjanjem z nepomembnostmi virtualnega sveta. Kar sam je našel pravi “recept”, pravo naravnanost in mi jo predstavil s tole primero, ki jo navajam nekako po spominu: “Z internetom je tako kot s trgovino. Preden greš v trgovino moraš vedeti kaj bi rad kupil, potem pa greš in kupiš in ne obratno, da greš v trgovino, potem te pa kaj premami in že kaj kupiš.” Sam sem samo spustil spodnjo čeljust in ga prosil, če lahko o tem napišem blog. Genialno, sploh pa ne bi pričakoval take modrosti od mladeniča 15 let!

In kar je še najpomembneje, to naravnanost se lahko uporablja na več področjih življenja: od banalnega nakupovanja (kar primera sama), branja knjig (še pred začetkom branja knjige si zamisli kaj bi rad dobil iz knjige), odnos do denarja (kaj bi rad z denarjem vrednega v najširšem smislu dosegel, potem pa varčuj), izbira partnerja, … pa do iskanja smisla bivanja.

Samo kdo naj mi še kaj reče čez današnjo mladino! Mladi danes niso (in verjetno tudi nikoli v preteklosti niso bili) homogena gmota, pač pa, kot pravi Slavko Rebec: “Svet mladih je izjemno individualiziran. Pomembno je mnenje vsakega mladega.” Mi “starci” pa se moramo ogibati posploševanja in začeti spremembe pri sebi, ter se truditi, upati in moliti, da smo današnji mladini dober zgled.

Foto: Mario Alberto Magallanes Trejo, SXC

Sorodni članki:

Umberto Galimberti: Mladih podnevi ne potrebuje nihče

Aleš Čerin — Tue, 03 Nov 2009 12:01:21 +0000

V elektronski poštni nabiralnik sem dobil tale intervju, ki je bil 13.10.2009 objavljen v ONI, prilogi Dela. Hvala ONI za odličen intervju.

V njem avtor knjige “Grozljivi gost: nihilizem in mladi” Umberto Galimberti, ugledni italijanski filozof govori o generaciji, ki je nihče ne potrebuje in upošteva – generaciji mladih.

Takole odgovarja filozof v intervjuju na vprašanje, če naša družba sploh potrebuje mlade?

“Ne. Pozornosti sta deležni le dve generaciji. Generacija dedkov, ki imajo zdaj oblast in so stari približno 70 let, in generacija njihovih sinov, ki pogledujejo k staršem in si želijo njihove oblasti. Tretja generacija ne zanima nikogar. Če mladih nihče ne pokliče, če jih nihče ne povabi, če imajo samo honorarno delo od danes do jutri, potem bodo živeli samo ponoči, kajti podnevi jih nihče ne potrebuje. Ali pa se bodo drogirali, ker so mamila zanje nekakšna anestezija, v pomenu »nočem biti del tega sveta, ki me ne želi«.

Če si starš, vzgojitelj, učitelj ali si kakorkoli povezan z mladimi, si vzemi 10 minut časa in si intervju preberi v celoti.

Odlično za razumevanje mladine, ki je ne razume nihče več, razen, kot pravi avtor, oglaševalske agencije in tržniki. Nam pa daje možnost za spremembe – nas “starcev” namreč, ki bomo po novem delali do 65 leta in še bolj jemali pozornost mladini.

Foto: Internetna stran Lo Schiaffo

Sorodni članki:

Stična 2009 kot šola ločevanja odpadkov

Aleš Čerin — Mon, 19 Oct 2009 05:58:42 +0000

Jane Ciperle, odgovorni za ločevanje odpadkov na skavtskem Jamboreeju o katerem sem že pisal lansko leto, se je lotil novega podviga. Spet povezanega z ločevanjem odpadkov. Hvala Jane za tale zapis in za vse zglede, ki nam jih daješ.

Mala šola ločevanja odpadkov se je zgodila 19. septembra letos. Datum morda ni tako zgovoren kot dejstvo, da je na ta dan potekalo Srečanje mladih v Stični. Udeleženci so (ste) šoli priskrbeli učni material in s svojo udeležbo sploh omogočili »učni proces«.

Zgornji odstavek je poln evfemizmov in poskuša olepšati dejansko sliko. Seveda nismo sedeli v razredu ter si vestno zapisovali učiteljičinih besed, ampak si nadeli rokavice ter krepko zabredli v dejansko delo javnih komunalnih služb: pločevinko sem, papirček tja.

Vsak dogodek ima svojo predzgodbo in nič drugače ni tudi s tem 19. septembrom. Sprevidli smo, da življenjski slog Mercator-generacije, kateri pripadamo, s seboj prinaša kar lepo število prednosti, pa tudi nevšečnosti. Med drugim tudi velike količine odpadkov. Povratna embalaža je skoraj izginila z našega miselnega obzorja, to pa ima za posledico velike količine odloženih smeti. Teh seveda nihče noče gledati na svojem dvorišču. Najboljša rešitev je seveda njihovo neproizvajanje, a ker se temu ne moremo popolnoma izogniti, je ločevanje na koristne ter nekoristne odpadke postalo nuja.

Prebivalke ter prebivalci Slovenije hitro napredujemo v okoljski osveščenosti. V nekaj skromnih letih smo naredili kar nekaj miselnih preskokov in s teoretske ravni preskočili tudi da praktično. Zakonodaja dobro pokriva ravnanje s komunalnimi odpadki in tudi če se dogajajo številne kršitve, se dogodki vendarle odvijajo v pravo smer.

Zakon pa ni dovolj, mi smo tisti, ki moramo dejansko pravilno odložiti odpadke. Da to ne bi bil problem, smo pripravili Malo šolo ločevanja odpadkov. Ideja za kaj takšnega je prišla popolnoma spontano, ko sem se odločil, da prevzamem področje odpadkov v okviru tehnične skupine na festivalu Stična mladih, kjer več kot 7000 udeleženk in udeležencev vsako leto ustvari približno 10 m3 smeti.

Povabil sem vse, ki bi jih ta tema zanimala, naj se nam pridružijo in se česa naučijo. Po končanem festivalu, se je delo za nas šele začelo. Do našega »centra za ločevanje odpadkov« so pripeljali vse koše, vreče ter smetnjake.

Materiala je bilo ogromno, nas pa je bilo za dolgo mizo okrog dvajset. Vsebino vreč smo stresali na mizo, ter najdeno razvrščali na sledeče frakcije:

embalaža,
steklo,
papir ter
ostalo.

Po dveh urah in pol (medtem se je že stemnilo), smo bili gotovi. Ob delu se je rodilo veliko dobrih, čeprav umazanih besednih iger, dobra volja in zagnanost pa sta skrbela za hiter delavni tempo brez prekinitev.

Na koncu smo zbrali 5 m3 embalaže, 3 škatle steklovine, 3,5 m3 ostalih odpadkov ter približno 1,5 m3 papirja. Projekt je odlično uspel in prav ponosen sem na vse, ki so se postavili ob dolgo mizo ter pripomogli k dosegi cilja. Zanimiva izkušnja ter nekaj osvojenega znanja pa sta bili skromni nagradi za požrtvovalno delo, ki ga lahko vsak nadaljuje doma.

Jane Ciperle

Sorodni članki:

MontyPython: popravljalec koles med supermeni

Aleš Čerin — Wed, 26 Nov 2008 16:48:37 +0000

Legendarni Monty Python v enem od svojih skečev prikazuje popravljalca koles kot Supermana:

Ob gledanju tega skeča, mi prihajajo na misel mladi, ki so končali vse mogoče fakultete, ki jih izobrazijo v “supermene”, pa nimajo kje dobiti službe. Po drugi strani nam pa obilno manjka “popravljalcev koles”.

Prav nekaj dnevi sem govoril z mlado diplomirano kulturologinjo, ki se na vse kriplje trudi dobiti službo – tudi v tujini. Punca je sposobna, komunikativna, govori več jezikov, … ima pa (ne)zanimivo izobrazbo.

Pa sem šel na stran “Kulturologija – Fakulteta za družbene vede” in si ogledal kakšne so zaposlitvene možnosti. Evo kaj pravijo: “Diplomanti kulturologije se kot »upravljalci s simboli in idejami« praviloma zaposlujejo v najrazličnejših sferah kulturnih dejavnosti, najpogosteje v kulturnih uredništvih tiskanih in elektronskih medijev, pa tudi v založbah in v različnih kulturnih organizacijah, ki segajo od ministrstva za kulturo do strokovnih služb občine, od profesionalnih in polprofesionalnih gledališč do glasbenih, filmskih, gledaliških ali književnih festivalov. Opremljeni z interpretativnimi in z menedžerskimi znanji se diplomanti zaposlujejo tudi v korporativnih oddelkih za trženje in v raziskovalni sferi…” Nadaljevanje glej tule.

Na drugi strani se pa iščejo z “lučjo pri belem dnevu” tehnični poklici, še najbolj primanjkuje (in še bolj bo) “popravljalcev koles”: vodovodarjev, električarjev, mehanikov, popravljalcev strojev.

Seveda sem mlado kulturologinjo vzel samo kot primero (prav nič nimam proti kulturi). Prav lahko bi izpostavil kak drug poklic. Mladim predlagam, da dobro premislite za kaj se boste izobraževali. Pomislite sami in ne nasedajte lepim besedam šolnikov, včasih tudi staršev. Ne rabimo samo “supermanov”, pač pa tudi “popravljalce koles”.

Aleš Čerin

Sorodni članki:

Ritem mladosti 2: Kaj o tem pravita najstnici na Smrklji?

Aleš Čerin — Sun, 14 Sep 2008 11:30:49 +0000

Malo sem začel raziskovati tale znameniti Ritem mladosti, ki me je v prejšnjem zapisu toliko “navdušil”, da pišem danes že drugi zapis o njem.

Glasbo bom tudi tokrat pustil ob strani. Izbor je bil kar dober in tu nimam pripomb. Žal je obstranskega dogajanja, ki organizatorjem ni v ponos veliko, spodbujala sta ga pa pravzaprav voditelja, ki sta napol opite najstnike spodbujala k izgubi nedolžnosti.

Na najstniškem portalu Smrklja, ki je po mojem obvezno čtivo za straše, če želijo vsaj malo razumeti svoje najstnike, sem našel prav zanimive izjave dveh najstnic:

Shab; 14 let: “Heila.Greste dons na ritem mladosti?Men je ful težko k me usi klikajo a greš na ritm blablabla PIZDA tastari mi ne pustijo.
Torej zanima me če greste vi pa če veste kaj se bo tm kej dogajal…pa če maste kšno idejo kaj se bo tm dogajal.Men najbrž nebojo pustil it razn če bo sestrična šla sam pol sebom mogla normalno oblečt pa it h njej pa se pr njej preobleč pa štikle pa make-up pa to xD.Ker tastari mi stoposto nebojo pustil štiklov.Uglavnm s sestrično sva zmenjene da se bova enkrat napile ga skupi ker jst se ga še nism ona je pa 1 let starejša od mene in je že hodila tko ukol moji tastari so pa tok zaščitniški da je za popizdit.
Tko da maste idejo kko jih prepričat?ZAKRIIČTEEEE.
Pa upam da bo sestrična šla xS.”

Barb.; 16 let: “Torej učeri (kt nekateri že veste) je biu Ritem Mladosti, k ga je organiziral Mondial.
Js sm bla tko like ful razočarana ane.
Pač js sm zdj tretji letnik in so Mondialovi promotorji pršl tud k nm in so ful neki govoril kok bo Ritem mladosti hud pa kul pa konc hud žur. =/ Nebi glih rekla.
Na vsakm kuraku je že ub 9ih zvečer če ne še prej nekdo bruhou. Eni so ble kome. 2 sta se za Kolosejm dol dajala. Eno pičko sm vidla k je scala sret ceste tm pr busni pret kinom. In TO nj bi biu ŽUR??ja valda.”

MOJ KOMENTAR

Sicer komaj razumem ta besedila, so pa vseeno izjemno zgovorna. Starši najstnikov obiščite torej še vi kdaj Smrkljo. Da boste razumeli svoje otroke in da jih prav gotovo NE BOSTE PUSTILI na take neumnosti.

Očitno ima tale “ritem mladosti” tudi svoje promotorje, ki hodijo od šole do šole in novačijo za tako veselico. Upam, da ne med poukom. Ravnatelji, učitelji: ali jim kar pustite, da se promotorji takega “ritma mladosti” pojavljajo na vaših šolah?

Sam sem v mladosti kar nekaj hodil po raznih rock, punk koncertih, vendar kaj takega nikoli nisem opazil.

Kaj menite vi o takih zabavah?

Aleš Čerin

Sorodni članki:

Ritem mladosti: Mojca bo danes izgubila nedolžnost

Aleš Čerin — Sat, 13 Sep 2008 15:37:21 +0000

Včeraj smo šli iz Koloseja in pot so nam zaprle ograje prireditve Ritem mladosti (organizatorja: Radio Antena in Collegium Mondial Travel) o katerega glasbeni vsebini ne morem govoriti, ker sem šel samo mimo. Očitno nor žur za mlade. Na odru glasna glasba. Všečna tudi zame. Po tleh pa vse nastlano, polno pivovskih pločevink, steklenic vina, žganih pijač. Kar nekaj mladih se je zbralo; po hitri oceni večinoma najstnikov. Veliko s pivom ali drugimi pijačami v roki.

Kar me je udarilo po ušesih, pa je bilo za moje pojme izjemno primitivno obnašanje voditeljev prireditve. Z odra smo v času ko smo šli mimo, zaslišali brhko voditeljico: “Mojca bo danes izgubila nedolžnost. Bravo Mojca! A bo še kera?” Sledili so navušeni vzkliki mladine. Potem je lepo povzel voditelj: “Mojca bo danes “darovala”.”

Saj ne vem kaj naj si mislim o takem “ritmu mladosti”. Verjetno sem star, vendar pa vem, da tako norčevanje iz deklet, spolnosti in direktno (za mene nespodobno) povabilo napol opitim najstnikom, naj čimpreje izgubijo nedolžnost, ni primerno.

Ob tem obstaja veliko raziskav in člankov, ki govorijo, da se mladi vse prekmalu odločajo za aktivno spolno življenje – tudi takrat, ko še niso zreli za to in velikokrat prav pod vplivom alkohola in drog. Citiram članek iz Šole za življenje: “Na splošno sicer o spolnih navadah ne govorimo radi, toda podatki strokovnjakov so pretresljivi. Slovenci, posebno mlajši adolescenti, naj bi bili spolno bolj aktivni kot prebivalci nekaterih drugih evropskih držav, v vabljivi svet pa naj bi nepremišljeno vstopali že trinajstletniki.”

Ali se potem čudimo, da so ljudje pri dvajsetih zdolgočaseni, opiti, zadrogirani in naveličani življenja?

Poznam tudi drugačne poti in tudi drugačne zabave. Mojca povabljena.

Aleš Čerin

Foto: Andrew C. (SXC)