PREPROSTOST » modrosti

Tudi obratno je prav … na drugem koncu sveta.

Aleš Čerin — Thu, 04 Feb 2010 13:15:24 +0000

Ogledal sem si TED prispevek “Weird, or just different?” (Avtor: Derek Sivers), kjer avtor govori o mestih na Japonskem, ki ne poznajo ulic, pač pa območja med njimi.

Pa o zdravnikih na Kitajskem, katerih poslanstvo je ohranjanje zdravja in ne zdravljenje bolezni. Ljudje jih plačujejo za vsak mesec ko so zdravi in če so bolni, jih ne plačajo. Ha, zanimivo!

Tudi tale zemljevid je pravi, samo obraten, kajne? In ni tako “severna-polobla centričen”.

Poznate še vi kakšno reč, ki je obratna?

Sam sem našel tole:

Pretvornik pisave, ki besedilo “ouʇɐɹqo ʌ ɐɾɹɐʌʇǝɹd ıʇoɹds”. Imenuje se Flip.
Sistem splakovanja WC-ja je v ZDA drugačen – ravno obraten: Ko prideš je voda že natočena in jo po … spustiš.
Vzgajanje rastlin tako, da rastejo navzdol.
... dodajte še svojo – kar v komentar.

Včasih je treba oditi …

Včasih je res treba iti na drugi konec sveta (lahko tudi s pomočjo knjig, interneta), da bi razumeli, da imamo v glavi predpostavke, celo predsodke, svoj edini prav, … da drugih možnosti za razmišljanje sploh ni. Klik?

Zemljevid: The Upsidedown Map Page

Foto: Instructables.com

Sorodni članki:

Adi Smolar: Daleč je za naju pomlad

Aleš Čerin — Wed, 01 Jul 2009 20:39:28 +0000

“Ura prepodi spomine, ”Greva spat,” zašepeta. Trdno me pod roko prime in s težavo vstaneva.
Ponoči k meni se privije. Vsak njen dotik tako poznan mi prežene grenko misel: Kdo od naju ostal bo sam.”

Saj ne vem, če se da napisati lepšo ljubezensko pesem kot je tale od Adija Smolarja. Zadane v samo bistvo odnosa med možem in ženo. Tako, da se človek kar razneži ob misli na tak odnos v letih starosti, ki nas čakajo. Upam.

Pa še besedilo z akordi za kitariste:

Daleč je za naju pomlad

Avtor: Adi Smolar

Am                    Dm     G                  C
  Danes stara sva in siva,     pozna se težko breme let.
E              Am            F                       E
  Postala sva tako ranljiva,   mnogo prehiter je za naju svet.
Am        Dm                 G                   C
  Najine poti so kratke,       le redkokdaj še greva kam.
Am              Dm           F      E            Am
  Vedno skupaj, vedno sama.    Ona vse je, kar imam!

Am                   Dm         G                     C
  Daleč, daleč je za naju pomlad,  leta prinesla so jesen.
Am                   Dm                   G                            C
  Daleč, ko dekletu sem govoril: rad te imam, in ko bil jaz fant sem njen.
Am                   Dm            G                    C
  Daleč, daleč je za naju pomlad, mi za mladostjo je hudo,
Am                   Dm                F        E                   Am
  a ne bi hotel sam postati spet mlad    raje star sem, star in z njo!

Govoriva si spomine. Mnogo vsega je bilo.
Rečeva: kako vse mine, in malo nama je hudo.
A nato se nasmejiva, srečna, ker sva se našla.
Kako lepo je, da sva se spoznala in skupaj skozi življenje šla!

Daleč, daleč je za naju pomlad...

Ura prepodi spomine. Greva spat, zašepeta.
Trdno me pod roko prime in s težavo vstaneva.
Ponoči k meni se privije, vsak njen dotik - tako poznan
mi prežene grenko misel: kdo od naju ostal bo sam?

Daleč, daleč je za naju pomlad...

Sorodni članki:

“Kdor pazi na veter, ne seje, …”

Aleš Čerin — Sun, 08 Apr 2007 07:27:23 +0000

“Kdor pazi na veter, ne seje, kdor gleda na oblake, ne žanje!” Prd, 11, 4

“Zjutraj sej svoje seme in do večera naj ne miruje tvoja roka: saj ne veš, kaj bo uspelo, to ali ono ali pa bo morda oboje enako dobro.” Prd, 11, 6

Ta dva citata Pridigarja (Kohelet) iz stare zaveze svetega pisma govorita o poslu, kajne? Ali pa ju vsaj lahko apliciramo v današnje poslovne odločitve.

Kdor “pazi na veter”, kdor cinca ali kdor čaka, da bodo vse okoliščine idealne ko se odloča o poslu, sploh ne seje. Kdor pa sploh ne seje, nima niti najmanjše možnosti da bi žel.

In naprej: že ko smo pred žetvijo, ne glejmo samo na oblake, ampak pojdimo in poberimo kar je zraslo. Lansko leto, ko sem bil na izobraževanju o uvajanju inovativnosti v organizacije (Innovatorium, Norveška), je predavatelj povedal, da nekatera podjetja imajo inovativne rešitve, vendar se nikakor ne odločijo da bi jih “poželi”. Nekako nelogično se mi je zdelo, pa vendar si lahko predstavljam, da nekateri pač cincajo tudi pred žetvijo. Nikoli ni dovolj “lepo vreme”. Celo za žetev ne.

“… saj ne veš, kaj bo uspelo, to ali ono ali pa bo morda oboje enako dobro.” Resnično v poslu zelo težko napovemo ali pa sploh ne moremo, kaj in kdaj bo uspelo. Vendar, če mečemo trnek ali če vržemo celo več trnkov, kot pravi moj prijatelj, bo že na njih kakšnem riba. Njemu se je zgodilo, da je sedaj na skoraj vseh trnkih riba. In žal na to ni bil dobro pripravljen.

Zaključek: Posejte posel tudi če vreme še ni popolno in začnite žeti tudi če rezultati še niso popolni. Vsekakor nekaj naredite in ne čakajte, da bodo drugi sejali namesto vas. Ne bodo.

Evo, sedaj sem pa še jaz nekakšen pridigar :-) .

Sorodni članki:

Znanje naredi vse bolj preprosto

Aleš Čerin — Mon, 26 Mar 2007 08:01:49 +0000

“Znanje naredi vse bolj preprosto.” To je 4. zakon preprostosti, ki jih je tako odlično opisal John Maeda. Kako resnično. In kako težko stvari narediti preproste, če znanja ni. Žal pa se velikokrat pa imamo znanje samo iz ozko specializiranega področja, kar nam onemogoča videti celotno, veliko sliko.

Moj stric je bil avtoklepar. Popravljal je avtomobile znamke Volkswagen. Nekoč (daleč nazaj) mu je stranka pripeljala starega fička, da mu popravi mehanizem za dvigovanje stranske “šipe”. Proti večeru, ko je ravno zaključeval delo in bil že vsega naveličan. Delo je po velikem prepričevanju sprejel in se ga tudi takoj lotil. Ni in ni šlo. Seveda ko fička ni poznal. Ni poznal njegovih mehanizmov. Stranka ga nekaj časa opazuje pri njegovih mukah, nato pa vpraša:

“Ali vam nagaja?” ” Da.”

“Ali veste komu nagaja?” “???”

“Tistemu, ki ne zna.”

Zadnjič se je pomen znanja v kombinaciji z izkušnjami lepo pokazal tudi pri enem mojih svetovanj. Opazil sem, da so se v podjetju precej trudili z razvojem novega izdelka. Ni in ni šlo. Stvar so tehnologi tehnološko tako zakomplicirali, da so močno podražili izdelek in še ni bilo v redu. Strokovnjaki, sami izkušeni tehnologi, niso in niso našli enostavne rešitve. Po naključju so v ekipo vključili mlado dekle. Ravno iz šole, brez tehnoloških izkušenj, vendar s svežim, šolskim in tehnologom tudi komplementarnim znanjem. Nov, svež in neobremenjen pogled, novo še sveže šolsko znanje v kombinaciji s tehnološkimi izkušnjami so v nekaj “potezah” rešili zagato. Na najbolj preprost način. Izdelek je že skoraj na trgu.

Vendar samo znanje po mojem mnenju ni dovolj. Nujno ga je treba kombinirati z izkušnjami in odločno naravnanostjo na preprostost.