PREPROSTOST » odrasli skavti

Skavtska akademija: Učenje z delom v naravi (FOTO)

Aleš Čerin — Tue, 17 May 2011 12:03:51 +0000

Se sprašujete, če je učenje lahko prijetno, a vendarle učinkovito? Je! Učenje v Skavtski akademiji, ki ga organizira Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov (ZBOKSS). Poglejte si fotografije in iz njih boste komaj razbrali, da smo se tri dni odrasli skavti in skavtinje izobraževali.

S prijateljema Tonetom Lesnikom in Tonijem Rozmanom, smo bili pretekli vikend trenerji v Skavtski akademiji. Skupaj s sedmimi udeleženci smo se odpravili v Solčavo in Matkov kot. Da bi spoznavali skavtski način življenja popotnikov in popotnic. Izobraževanje je potekalo po skavtski metodi, katere elementi so:
- skavtska obljuba in zakoni:
- delo v majhnih skupinah,
- učenje z delom,
- osebno napredovanje,
- simbolna govorica,
- dejavnosti v naravi,
- dejaven medgeneracijski odnos,
- služenje v družbi.

Prav vse smo uporabili, se učili in naredili nakaj dobrega za domačine na Matkovem. Obenem se pa lepo imeli, se odpravili vsak v svojo notranjost in zgradili dobre odnose med nami, ki so nas za vedno povezali. Vikend, ki ga ne bomo nikoli pozabili.

Sorodni članki:

Sončni elektrarni bosta reševali življenja (FOTO)

Aleš Čerin — Mon, 28 Feb 2011 10:22:17 +0000

Predstavljajte si, da si otrok zvečer poškoduje trebuh, čreva pogledajo ven, potrebna je urgentna operacija. Otroka pripeljejo v zdravstveno ustanovo, kjer se osebje takoj loti zahtevne operacije, da bi rešili mlado življenje. Potrebna ja natančnost dela, sterilno okolje, … osebje pa mora operirati ob svečah. Taka je vsakodnevna situacija v misijonu Matanga na Madagaskarju, kjer deluje slovenski misijonar Matija Nared. Od aprila naprej nič več. Imeli bodo namreč sončni elektrarni in lahko bodo prižgali luč, lahko bodo uporabljali hladilnik za zdravila in cepiva, lahko se bodo povezali s svetom.

Sončni elektrarni

Skavtski prijatelj Tone Lampret je v okviru projekta Skavtske akademije ZBOKSS izdelal dve sončni elektrarni, eno za ambulanto in drugo šibkejšo za župnišče. V soboto smo skavti elektrarni, ki sta bili v popolnoma razstavljenem stanju (kot bosta za prevoz v Afriko), še enkrat sestavili, da bi Tone videl ali vse pravilno deluje in da težav v odročnem misijonu ne bi bilo.

Drug namen projekta , da bi se skavti zavedali pomena različnih pristopov k dobrodelnosti in solidarnosti, da bi znali izkoristiti svoje različne talente, znanja in spretnosti za nekaj dobrega. Tone, je svoje električarske sposobnosti, svoj čas in zagnanost z odličnim zgledom tehnično naravnane dobrodelnost zelo konkretno izpeljal – od ideje, zasnove, načrta, konkretne izdelave, preizkusa do logistike. Pri logistiki bo seveda sodelovalo Misijonsko središče Slovenije. Na skavtskem dogodku se nam je pridružil tudi njegov direktor Stane Kerin, ki je pohvalil skavtsko iznajdljivost in sposobnost speljati projekt do konca.

Različnost darov

“Različni so milostni darovi, Duh pa je isti. Različne so službe, Gospod pa je isti. Različna so dela, isti pa je Bog, ki dela vse v vseh.” 1 Kor 12, 4-6 bi lahko rekli s svetim Pavlom. Tone je praktično in nazorno pokazal kako se dela dobrodelnost in solidarnost na tehničnem področju in na skavtski način. Hvala.

Vsak od nas ima darove in če sledimo besedam svetega Pavla: “Vsakomur se daje razkritje Duha v korist vseh. Enemu je po Duhu dana beseda modrosti, drugemu v skladu z istim Duhom beseda spoznanja. Drugemu vera po istem Duhu, drugemu po istem Duhu milostni darovi ozdravljanja, drugemu delovanje čudežnih moči, drugemu prerokovanje, drugemu razločevanja duhov, drugemu raznovrstni jeziki, drugemu razlaganje jezikov. Vse to pa uresničuje en in isti Duh, ki deli vsakemu posebej, kakor hoče.” 1 Kor 12, 7-11 vidimo, da so darovi zelo različni, a vsi od istega Duha.

Že v okviru tega projekta se je to pokazalo. Finančna sredstva za ambulantno elektrarno (okoli 7.000 €) je namreč zbrala zdravnica, ki sicer zdravi misijonarje, ki vsakih nekaj let pridejo vsi bolni za nekaj časa na zdravljenje v Slovenijo.

Pomislimo kako lahko izkoristimo svoje darove in kako jih lahko delimo z drugimi, ki so v večji stiski kot mi sami. Taki se vedno najdejo.

Sorodni članki:

Ko je prav da se preprostost ukloni spoštovanju

Aleš Čerin — Wed, 23 Jun 2010 05:38:23 +0000

Morda nekateri še ne veste, da sem član svetovnega komiteja ISGF (=International Scout nad Guide Fellowship – Mednarodna bratovščina odraslih skavtinj in skavtov). Kot člana komiteja so me avstrijski organizatorji za ta vikend povabili na vsakoletni Evropski forum odraslih skavtinj in skavtov v Grossarl, da bi udeležencem predstavil kaj delamo na svetovnem nivoju.

Avstrijskim organizatorjem sem poslal prijavo in v njej prosil, naj mi priskrbijo najpreprostejšo nastanitev. Dobesedno: “The most simple and the cheapest accomodation (if possible in camp – tent).” Odgovor organizatorjev: “Sorry, there will be no tent for you, but we think, that a room in a private house will do it also.”

Ko sem pa prišel tja, mi niso ponudili privatne sobe, kar bi bilo v redu, pač pa so me želeli nastaniti v najdražji hotel v vasi, v Alte Post hotel, ki je resnično monden in prav nič skavtski. Nekaj časa sem se upiral, potem se pa uklonil.

Prijazni gostitelj me je namreč podučil, da pač člane svetovnega komiteja vedno nastanijo v ta hotel, da je to taka tradicija. Avstrijci veliko dajo na tradicijo! Dobil sem občutek, da bi bilo pravzaprav zelo nevljudno in nespoštljivo, če bi trmoglavil pri PREPROSTOSTI in pokvaril občutek dobrega gostitelja prijaznim ljudem. Pa še pregovora sem se spomnil: “When in Rome, do as the Romans do.” in se uklonil. Pravzaprav še dobro, ker je cele tri dni in tri noči padal dež, ki bi me gotovo do konca premočil v šotoru :)

Še besed svetega Pavla, o katerih sem že pisal, sem se spomnil: “Znam biti reven in znam biti v obilju. Na vse mogoče sem se navadil: biti sit in biti lačen, biti v obilju in biti v pomanjkanju.” Flp 4, 12 Tudi jaz!

Resnično je prav, da včasih v življenju ne trmoglavimo kar v tri dni in se pač uklonimo. Kar tako iz SPOŠTOVANJA.

Foto: www.altepost.cc (hotel), Aleš Čerin (markacija)

Sorodni članki:

Blegoš ponoči (FOTO)

Aleš Čerin — Mon, 08 Mar 2010 08:45:42 +0000

O našem nočnem pohodu na Blegoš sem že pisal in nimam več kaj dodati, razen da mi toplo zaigra pri srcu, ko se ga spomnim.

Naj tokrat spregovorijo samo fotografije skavtskega prijatelja Boruta Bernika. Hvala Borutu za odlične fotke.

Sorodni članki:

Pet skavtov sredi noči na vrhu Blegoša

Aleš Čerin — Mon, 01 Mar 2010 11:41:46 +0000

O “pomenu “dviganja riti” nas je poučil že zaporniški duhovnik Robi Friškovec nekoč na orientacijskem skavtskem tekmovanju Jakec, kjer nam je serviral tole molitev: “Dragi Jezus, daj da se bom učil dvigniti rit – vedno znova. Da se ne bom predajal malodušju, utrujenosti. Da ne bom tarnal in iskal izgovorov …” Ravno to mi je prišlo na misel, ko sem se v petek popoldne odločal za odhod na nočni pohod na Blegoš. Dvignil sem jo in ni mi žal.

Ko sem se peljal iz Ljubljane, je lilo kot iz škafa. Tudi v Loki in v Poljanah je bilo tako. Ko pa sem prispel do vasice Leskovica nad Hotavljami, pa kot bi odrezal. Nič dežja. Nekdo skrbi za pogumne.

Pet “descov” se nas je zbralo na Leskovici. Pet mož, ki so zamenjali udobje tople dnevne sobe za hojo po zasneženih poteh loškega hribovja. »Luči« na nebu ni bilo in je tudi nismo pričakovali po takem nalivu. Križ za začetek in nekaj duhovnega za spodbudo. Ura je sedem zvečer.

Zagazili smo po kolovozu in naprej proti zahodni rami Blegoša. Hudourniki, ki so po vsem tem deževju sekali našo pot, so izgledali kar grozeče. Pot do rame Blegoša se nam sploh ni vlekla. Po dveh urah in pol smo pogledali iz gozda in stopili na prostrano vrhnjo kopo Blegoša. Pot do vrha je vodila po odprtem in razglednem. Razgled po samotnih kmetijah in vaseh na Poljanskem in vse tja do Škofje Loke, ter obilica luči v smeri Ljubljane kar kaže na pretirano svetlobno onesnaževanje prestolnice. Čez nekaj minut se na nebu prižge še luč. Skozi tanko oblačno kopreno je zasijala skoraj polna luna. Ura je deset.

Na vrhu je malo pihalo, pa to ni bilo nič v primerjavi s tem kar odprti vrh Blegoša zmore. Še nekaj slikc na vrhu, veselje, klic domov … in spustili smo se do koče, ki je bila začuda odprta. Prijazna oskrbnika, topel čaj in hiter spust v dolino čez Jelence. Ob polnoči smo bili že na Leskovici. Skavtski krog, zahvala, pozdrav.

Za konec ponujam še misel Paola Coelha iz Priročnika Bojevnika luči, ki sem jo prebral pred sedmimi leti na prvem skavtskem zimskem pohodu: »Bojevnik luči nima ‘gotovosti’, ampak pot po kateri hodi in na katero se skuša s časom navaditi.« Ja, navaditi se. Na to, da “dvigneš rit”. Celo takrat, ko okoliščine niso ugodne.

Foto: Manu Mohan, SXC

Sorodni članki:

SkavtNET vikend kreativne norosti

Aleš Čerin — Mon, 15 Feb 2010 16:04:17 +0000

Pred časom sem v Ljubljani videl tale grafit: “Menjam organizirano, udobno in ekonomsko stabilno življenje za 1 dan kreativne norosti!” Bil mi je všeč in sem ga takoj zapisal in tudi pozabil kje sem ga videl. Tale grafit pa pravzaprav izraža to kar se je dogajalo pretekli vikend v Ekipi SkavtNET. Ne samo 1 dan, bil je pravi vikend kreativne norosti. Pretekli vikend smo se v Ljubljani zbrali nekateri člani ekipe SkavtNET in ga temeljito prenovili. V enem vikendu!

Kdor še ne ve: SkavtNET je skavtski spletni portal, ki skavtinje in skavte (obeh organizacij ZSKSS – za mlade in ZBOKSS – za odrasle skavte) obvešča o dogodkih, pomaga voditeljem pri dejavnostih, razvija kritično razmišljanje in prinaša spletne storitve. Skratka pravi skavtski spletni dom. Sam sem vanj vključen kot vodja mlade in zagnane vsebinske ekipe.

Delati z mladimi je pravo veselje, pa naj se danes govori kar hoče. Sam žal ta vikend nisem mogel biti popolnoma vključen, sem pa užival vsako minuto, ko sem lahko bil zraven.Poglejte kako se mladi lotijo zahtevnega projekta prenove spletnega portala:

1. Načrtovalni vikend: To pomeni, da smo se pred pol leta za tri dni (petek-nedelja) zaprli v kočo sredi samotnih gozdov nad Logatcem in načrtovali po vseh pravilih voditeljske stroke (definicija poslanstva, iskanje vizije, naše vrednote, konkretne akcije in zadolžitve). Vse to smo tudi spravili na papir in kar je najpomembneje: uglasili smo se v “isto smer”.

2. Vmes smo se dobivali na delovnih sestankih, ki pa so bolj “vsakodnevne narave”, odprti pa tudi za nove ideje.

3. Delovni vikend: To pomeni, da se skupina mladih za tri dni zapre pred svetom (skupaj z vso hrano, spalkami + armafleksi, opremo za vizualizacijo, računalniki, internetom) in konkretno dela (od jutra do večera).

Pomeni, da se opravi celoten proces od idej (ki smo jih zbirali tudi sproti na delovnih sestankih + na wikiju), sprotne vizualizacije, do takojšnje vpeljave v prakso.

Sodelovanje je neverjetno: programerji (z ogromnimi znanji!) v direktnem, stalnem dialogu z uporabniki (vsebinsko ekipo), upravljanje strežniške podpore, z odličnim moderiranjem in vodenjem vodje ekipe. In vse to preko treh dni in dveh noči. Vmes smo seveda tudi nekaj spali. V nedeljo zjutraj je bil portal prenovljen. Prava šola timskega dela!

Še to: Mladi za vse to niso plačani z denarjem (vsi smo prostovoljci). Edino plačilo je skavtska zavest, da “spreminjamo svet na bolje” – tudi na medijskem področju, pohvale zadovoljnih uporabnikov in užitek zaradi dobro opravljenega dela.

Koliko podjetij poznate, ki imajo tako motivirane ljudi in bi bili sposobni takole delati?

Preberite si še članek SkavtNET zažiga!, ki opisuje spremembe na našem portalu.

Foto: Živa Žagar, SkavtNET

Sorodni članki:

SkavTV: Prvoaprilska šala ali pa tudi ne …

Aleš Čerin — Thu, 02 Apr 2009 07:53:45 +0000

Včeraj sem objavil “šokantno novico”, da SkavtNET ukinja tekstovne novice in uvaja TV. Posneli smo tudi prvo oddajo, ki ste jo včeraj videli na SkavtNETu in na tem blogu.

Nekateri ste se zabavali ob njej in ugotovili, da gre za prvoaprilsko šalo. Res je šlo za provoaprilsko šalo, a že ko smo snemali, smo se menili, da bi to “foro” uresničili tudi ko ne bo prvi april. Morda enkrat na dva tedna, pa potem enkrat na teden…

Priprava in snemanje take oddaje traja nekaj ur. Seveda tudi zato, ker smo na veliko improvizirali s tehniko, stalno popravljali besedilo, se učili, se na veliko zabavali. Matej Balantič pa je opravil še veliko dela z montažo (mu je super uspelo!) in spravil v internetno obliko. Kar zalogaj.

Poglejte si zakulisje s smešnimi odlomki s snemanja. Vir: SkavNET

Vsi ste torej imeli prav: tisti, ki ste menili, da gre za prvoaprilsko šalo in tisti, ki ste verjeli, da je SkavtNET uvedel TV. Resnično poskušamo uvesti TV in če najdemo predano ekipo, se snemanje lahko začne. Razpis, ki sem ga objavil tule je resničen!

Še to: tekstovnih novic seveda ne bomo ukinili. To pa je bila prvoaprilska šala.

Aleš Čerin

Sorodni članki:

Šokantno: SkavtNET slovenski skavtski portal ukinil novice in uvedel TV!

Aleš Čerin — Wed, 01 Apr 2009 08:35:49 +0000

Slovenski skavtski portal SkavtNET, ki pokriva s kakovostnimi informacijami slovensko skavtsko javnost zbrano v ZSKSS in ZBOKSS, je ukinil tekstovne novice in uvedel televizijo SkavTV. Super! Novic ne bo treba več brati, pač pa jih bomo gledali kot “dnevnik”. Z oddajanjem smo začeli kar danes.

Iščemo ekipo za SkavTV

Snemalce, snemalke (nekaj znanja rokovanja s tehniko),
Montažerje, montažerke (nekaj znanja za uporabo programske opreme za montiranje),
Napovedovalce, napovedovalke (po možnosti lep, žameten glas, pravilna izgovorjava),
Pripravljalce, pripravljalke novic (nekaj spretnosti oblikovanja besedila),
Terenske novinarje, novinarke (nekaj klasične skavtske spretnosti).

Od bodočih članov ekipe pričakujemo tudi obilo PRIPRAVLJENOSTI – za učenje, za delo v timu, za prijetno druženje, za ustvarjalnost. Pričakuje vas zagnana ekipa SkavtNET.

Informacije in prijave na: ales.cerin@skavt.net.

Bravo skavti!

Sorodni članki:

Skavtska idila na Matkóvem

Aleš Čerin — Mon, 16 Feb 2009 08:53:15 +0000

Odrasli skavti bratovščine iz Štepanje vasi smo preživeli čudovit vikend na zimskem taboru. V pravih zimskih razmerah, na višini 1160 m na Matkóvem; visokogorski kmetiji nad znamenitim Matkóvim kotom v katerem je še bolj znamenit Matkóv škaf.

Že večkrat smo se odrasli skavti srečali z ljudmi s te kmetije, ki kljubujejo v teh čudovitih kraljestvih v sosedstvu visokih gora, osamljenih pašnikov in obsežnih gozdov. Pomagali smo jim spreminjati zaraščen gozd v pašnik. Tokrat smo prišli samo na zimski tabor. 15 odraslih in 4 otroci.

Kot vedno smo se zbrali v petek popoldne, vsi utrujeni od dolgega in napornega tedna. V nekaj urah prijetnega petkovega večernega druženja, s polno mero smeha in pesmi, s prijatelji s katerimi se srečujemo že 13. leto, je izpuhtela napetost delovnega tedna.

V sobotno jutro smo se odpravili v dolino (ne v hribe kot ponavadi). Spustili smo se namreč v dolino Matkóvega kota in se predali zimskim radostim. Utrujeni smo se vrnili nazaj na kmetijo in se pripravili na sveto mašo. Ta je povezala v živahno skupnost “mestne srajce” iz Ljubljane in ljudi z visokogorskih kmetij, ki so se nam pridružili. Sledil je kulturni program. Vsak od nas je nekaj pripravil (recitacije, otroško petje, citranje domačega sina Klemna Matka, …). Vesela pesem se je razlegala pozno v noč. Neverjetno kakšni talenti se skrivajo v nas… Otroci so omagali na krušni peči, mi odrasli pa smo kramljali čez polnoč.

V nedeljo smo se odpravili po zasneženih gozdnih poteh tja skoraj do avstrijske meje, starši z majhnimi otroci pa so gradili iglu, sneženega moža in se sankali. Pospravili smo hišo in se pozno popoldne odpravili proti domu.

Hvala družini Matk, da nas je lepo sprejela, hvala vsem okoliškim gospodarjem, gospodaricam in njihovim otrokom za druženje. Želim, da se življenje v teh odročnih “kraljestvih” ohrani, se razvija in nas bogati.

Ali ste že kdaj občutili skupnost, ali ste kdaj občutili sprejetost, ali ste že občutili povezanost, skavtskega duha, veselje do srečevanja z različnostmi ljudi, veselje do življenja in do Stvarstva? Jaz sem občutil vse to. Ta vikend na Matkóvem.

Aleš Čerin

Sorodni članki:

Skavtstvo je moj način življenja

Aleš Čerin — Fri, 23 Jan 2009 08:01:53 +0000

Prijateljica, prazaprav sestra v skavtstvu, Judita Kač, že dolgo skavtinja, takole opisuje skavtstvo in svojo skavtsko pot.

“Skavtinja sem že petnajst let. Precej let sem bila aktivna skavtska voditeljica najmlajših skavtkov (volčičev), bila sem tudi stegovodja, vsi moji otroci so skavti.

Zame je skatvstvo pot in način življenja, ki človeku, zlasti mlademu, pomaga, da preko učenja različnih veščin, skavtskih zakonov in obljube, življenja v naravi, neposrednega stika z Vsemogočnim po specifičnih skavtskih metodah spoznava svoje meje, se uči odgovornosti za svoja dejanja, pomoči in solidarnosti z bližnjimi (skavt vsak dan naredi vsaj eno dobro delo) in tako postaja vedno boljši človek – državljan in kristjan. Ustanovitelj skavtskega gibanja Baden-Powell je v oporoki skavtom dejal, naj “zapustimo svet boljši kot smo ga prejeli”.

Ko sem bila voditeljica pri volčičih (8-11 let), me je močno pritegnil njihov pozdrav “Kar najbolje”, ki pomeni, da se je potrebno vedno znova truditi, da sem danes boljši kot včeraj in jutri boljši kot danes; da med skavti ne sme biti tekmovalnosti, da vzgajamo otroke tako, da naj tekmujejo le sam s seboj, da bi prej povedano dosegli; da za skavta ne obstajajo besede nočem, ne morem, ne znam, ne ljubi se mi… Če nočem, se bom potrudil zaradi prijateljev, če ne morem, mi bodo prijatelji in voditelji pomagali, če ne znam, se bom naučil, če se mi ne ljubi, bom lenobo premagal.

Pri naslednji starostni veji izvidniki/vodnice (11 -15 let) imamo pozdrav “Bodi pripravljen” in odgovorom “Vedno pripravljen”. To pomeni, da sem vedno pripravljen za različne izzive in dobra dela, za pomoč bližnjemu.

Kot popotnik (16-21 let) pa sem pripravljen “služiti” – prostovoljno se dajem na razpolago, se žrtvovati svojemu bližnjemu brez pričakovanja povračila, tudi če pri tem tvegam razočaranja, zavrnitev, ponižanja…. Tega seveda ne morem sam, brez božje pomoči, zato neprestano iščem stik z Bogom, skušam prepoznavati njegovo voljo in jo sprejeti.

Utopija in nedosegljivi cilji, čista teorija? Mislim da ne, če skavtstvo vzamem zares in sem skavt 24 ur na dan. Ali bodo otroci in mladi skavstvo tako spoznali in sprejeli, čutili v njem izziv in spodbudo, pa je gotovo veliko odvisno od skavtskih voditeljev. Skavtstvo je namreč vzgoja z zgledom, voditelji naj bi vzgajali kot starejši bratje in sestre in ravno to je tako prepričljivo in vabljivo, pa tudi tako zelo težko, da po začetnem navdušenju marsikdo pregori.

Toplo priporočam vsem staršem, da svojega otroka vključijo med skavte, še prej pa se dobro seznanijo s skavtstvom, z organizacijo v svojem kraju, voditelji… In če so se odločili za to, naj otroka aktivno spremljajo, se z njim veselijo, mu pomagajo mu pri premagovanju naporov in izzivov, kajti skavtstvo za razvajenčke gotovo ni… BI-PI (Baden Powell) je rekel, da je skavtstvo za vse, niso pa vsi za skavtstvo.

Pa še to velja: skavtska obljuba, če jo vzameš zares, se daje za vedno: enkrat skavt – vedno skavt. Za tiste, ki sami v mladosti niso imeli priložnosti za skavtstvo, še ni prepozno, saj tudi pri nas obstajajo bratovščine odraslih skavtov. Meni največ pomeni to, da imam vedno znova možnost odkrivati otroka v sebi in se skupaj s prijatelji otroško veseliti lepote božjega stvarstva, druženja s prijatelji in se dajati na razpolago potrebnim, saj za odraslega skavta veljajo vsa gesla mladinskih vej skavtstva, v središču tega pa je služenje.

Skavtstvo mi ogromno pomeni, ker je zame in mojo družino še vedno, prazvaprav vedno bolj pot in način življenja in mi pomaga ter spodbuja, da želim biti dober človek (kar mi seveda le delno uspeva), da želim rasti in sprejemati Božjo voljo….

Skavtstvo sem spoznala v svojih zrelih letih in se Gospodu zanj zahvaljujem. Nikoli ni prepozno, le odločiti se je treba zanj in vztrajati.

Judita Kač, Preudarna volkulja”

(Članek je bil objavljen v 4. številki Frančiškovega prijatelja za leto 2008)

Hvala Judita za odličen vpogled v skavtstvo, ki ga mnogi razumemo kot način življenja.