Dve fotografiji za primerjavo v kako različnih okoljih živijo danes otroci.

Nogometni stadion 17 mesecev – pediatrična klinika 192 mesecev
Oboje potrebujemo. Pediatrično kliniko in nogometni stadion. Oboje mi je prav, da Ljubljana ima. Oboje mi je ljubo: otroci in fuzbal. Še najbolj v kombinaciji: igranje fuzbala z otroci. Vendar tako kot v življenju nasploh si je treba postaviti prioritete. In Slovenci smo si jih: fuzbal pred otroci. Igre pred prihodnostjo. Vedno smo govorili, da so otroci naša prihodnost, kajne?
Simbol “curling vzgoje” ali starši menjavajo sličice fuzbalerjev
Kot nadebuden blogovski firbec se približam skupini pred Tivolijem in opazim, da odrasli ljudje letajo okoli z albumi fuzbalerjev, seznami in menjavajo sličice. Vprašam moža nekaj čez 30, kaj se pravzaprav dogaja, pa mi vse podrobno razloži. Da menjavajo slikce fuzbalerjev na letošnjem svetovnem prvenstvu v Južno afriški republiki, ki otrokom manjkajo v albumu.
Zdi se, da smo otrokom vzeli še zadnje veselje – namreč občutek zmage, veselja in zadovoljstva, ki je edino mogoč po lastni izkušnji. Pa magari po takem delu kot je menjavanje sličic. Ali smo starši res že čisto “zbezljali”?

Sprememba paradigme in ne pokojninska reforma
Se spomnite kako mlade upokojence smo dobili kmalu po osamosvojitvi, ko so se nekateri upokojevali pri starosti nekaj čez 40 let? Mislim, da je bil rekorder policist, ki se je upokojil pri 38 letih. Sam bi bil pri svojih letih sedaj že 10 let veselo v pokoju, tako pa imam do »penzije« še dolgih 17 let. Tudi naši starši so se upokojevali tam nekje čez 50 let. Sedaj so vsi ti ljudje seveda v pokoju in prejemajo pokojnine, zaposlenih, ki bi v skupni »žakelj« plačevali je malo in vse manj jih bo.
Potrebna je sprememba paradigme in ne pokojninska reforma. Ali res ne moremo razmisliti malo bolj na široko, pogledati iz okvirov starih paradigem?
Z vlakom se odpelješ od doma, nazaj prideš pa peš
Tole kar pravim v naslovu mi je bilo vedno zanimivo, pa še nikoli nisem izvedel. In ravno tega sva se s sinom lotila včeraj. Od doma sva odkorakala (začela sva kar peš) do ljubljanske železniške postaje. Vmes sva ugotovila, da sva malo pozna in da vlaki ne čakajo, zato sva skočila na mestni avtobus.
Pot iz Laz preko Janč in Javorja do Sostra je zanimiva in lepa. Veliko osamljenih kmetij in ljudi sva srečala na poteh, ki kažejo žalostne življenjske zgodbe. Alkohol ubija ne samo na cestah pač pa ubija življenje tudi na podeželju.

Ti verjameš v MAMO?
Tole zgodbo sem pred časom dobil po e-pošti.
Dva otroka v trebuhu se pogovarjata:
A: A verjameš v življenje po rojstvu?
B: Seveda. Gotovo obstaja nekaj po rojstvu. Morda sva zdaj tukaj zato, da se pripraviva na življenje po rojstvu.
A: To je neumnost! Ni življenja po rojstvu …
E6: Preden se odpravite na treking dolg 190 km
V zapisu o našem pohodu po E6 od Županove jame do Strunjana sem obljubil, da bom napisal kaj o tehnični opremi za spanje, pripomočkih, fintah proti žuljem, teži nahrbtnikov, …
Resnično se mi zdi pomembno, da se nekaj reči premisli, preden se odpravi na tako pot. Predvsem pa dober premislek prepreči marsikatero težavo na poti in pot naredi bolj prijetno. Pa sem se vsedel, dobro premislil in zapisal.
Želim, da vam tale zapis pomaga, da se lažje odpravite na dolge poti. Prepričan sem, da boste pripravljeni (fizično, psihično in praktično) na poti uživali. Tako kot mi.
E6: Pol milijona korakov, srečevanja, prijateljstvo, veselje, ponos
Letos smo dokončali kar smo leta 2007 začeli, v letu 2008 nadaljevali. Pohod po slovenskem delu E6.
V enem kosu smo prehodili pot od Županove jame pri Grosupljah do Strunjana na obali. V šestih dneh (razdeljeno v 7 dni) smo prehodili 190 km. Ekipa je skoraj enaka kot lani: štirje otroci od 9 do 15 let in dva odrasla. Med potjo se nam je pridružil avstrijski pohodnik Peter, kar je vneslo mednarodno razsežnost v naš tim.
Opis naših dogajanj na poti, naši občutki, naša srečevanja in čudenje nad neverjetno vztrajnostjo otrok.
Predavanja
- Trenutno ni napovedanih dogodkov.
- Strateško načrtovanje #vodimtorejsem http://t.co/SyFCfbqy 15 hours ago
- Odločitev je tudi ločitev od. Izbrati na križišču večih poti eno pot je - težko. Radi bi delali vse. #vodimtorejsem 16 hours ago
- Matej Cepin: "Slovenski vodje, si redko upajo/znajo artikulirati cilj." #vodimtorejsem 16 hours ago
- Kazalniki uspešnosti organizacije so samo vrh gore. Pomembna je "gora" - ključno vprašanje je kakšne so naše prioritete. #vodimtorejsem 16 hours ago
- Nadaljevanje treninga ... Danes z Matejem Cepinom kot trenerjem: O poslanstvu in viziji voditelja #vodimtorejsem 16 hours ago
Časnik.si
- Maver: Slovenija kot Belorusija? 03/02/2012 Casnik
- Slovenija med Cankarjem in Handkejem 02/02/2012 Miha Movrin
- »In vendar se vrti« oz. zakaj ne podpiram družinskega zakonika? 02/02/2012 Gregor Greif
- Blažič: Kučan na zabavi Studia City 02/02/2012 Casnik
- Mlakar: Komu je dialog postal odveč? 02/02/2012 Casnik
Preprosta misel
Pogosto želja po tistem, česar nimaš, ne dopušča, da bi se veselil tega, kar imaš.
— Kitajski pregovor
Vreme
Moje povezave
Zanimive povezave
- Aljoša Vodopivec
- Ana Kos
- Boštjan Čerin
- Danilo Kozoderc
- Gregor Čušin
- Irena Sergeja Mulej
- Janez Papa
- Kavelj 22
- Klemen Matk
- Marinka Čerin
- Matej Balantič
- Maxika
- My Office Team
- Naravni porod
- Odrasli skavti
- Sebastjan Erlach
- SkavtNet
- Socialna akademija
- Socialni teden
- Vinko Bandelj
- Vsazga mal z ocvirki
- Wikivir
- ZBOKSS wiki




Mož, oče, 
Zadnji komentarji