PREPROSTOST » Poljska

Chrząszcz – najtežje izgovorljivo besedilo v poljskem jeziku

Aleš Čerin — Sat, 30 May 2009 08:13:20 +0000

Jan Brzechwa, ki je napisal Kaczko dziwaczko iz prejšnega prispevka, je bil velik šaljivec in se je pošalil tudi na račun izredno težke izgovorjave nekaterih besed v poljskem jeziku. Napisal je pesem Chrząszcz (pomeni hrošč), ki z izgovorjavo dela preglavice tudi odraslim Poljakom.

W Szczebrzeszynie chrząszcz brzmi w trzcinie
I Szczebrzeszyn z tego słynie.

Wół go pyta: „Panie chrząszczu,
Po cóż pan tak brzęczy w gąszczu?”

Vir: Wikipedia

Poslušajte recitacijo poljske punčke, ki ji to dobro gre.

Sam sicer kar dobro razumem poljsko in tudi malo govorim, vendar nimam nobene ideje kako se tole izgovori. Ko sem poskusil, se je slišalo v glavnem samo š …č…ž…rž… Zanimivo, da mesto Szczebrzeszyn resnično obstaja in ima celo spomenik slavnemu hrošču.

Poljski jezik je resnično znan po težki izgovorjavi. Imajo polno in za povrh še več vrst š-jev, č-jev, ž-jev, pa tudi rz (nekaj med r in ž-jem). Poljaki imajo tudi črke z repki ą in ę, ki ju izgovarjajo nekako preko nosne votline, v primeru ę pa se včasih (samo včasih!) doda še n – primer roka se napiše ręka, kar se izgovori nekako renka.

Potem je pa še črka ł, ki se izgovori podobno kot dvojni w. Slavni poljski skakalec Adam Małysz, tako ni Mališ, pač pa Mawiš. Pa še črka y, ki ni ipsilon, pač pa igrek in se izgovori nekako kot nemški ü.

Toliko o poljski izgovorjavi. Sicer pa ne vem, če je vse slovnično pravilno kar sem napisal. Tako poljsko izgovorjavo jaz vidim.

Sorodni članki:

Kaczka dziwaczka – poljski “Maček Muri”

Aleš Čerin — Thu, 28 May 2009 22:23:08 +0000

Kar je pri nas otroška klasika, recimo Maček Muri, je na poljskem otroška pesmica o Kaczki Dziwaczki, kar pomeni o čudni rački.

Besedilo je, podobno kot za Mačka Murija (pesnik Kajetan Kovič), napisal znameniti poljski otroški pesnik in prevajalec Jan Brzechwa. Poljaki so po njegovih pesmih posneli krasno otroško nadaljevanko Akademia Pana Kleksa (Akademija gospoda Packe).

Vsi otroci in odrasli na Poljskem poznajo tole čudno račko in Akademijo gospoda Kleksa. Se mi zdi prav, da tudi mi malo spoznavamo druge kulture. Tudi s pomočjo otroških pesmi in originalnih besedil. Pa čeprav ne razumemo vsega.

Pesem smo poslušali, jo prevajali na delavnicah poljskega jezika v Ljubljani. In ob tem uživali. Poslušajte še vi in uživajte.

Zakaj je tale račka čudna? Vse kar je počela je bilo čudnega: pri frizerju je kupovala sir, v lekarni je kupovala 5 dekagramov mleka, česala se je z zobotrebcem, … resnično čudna račka.

Še originalno besedilo:

Kaczka dziwaczka

Nad rzeka opodal krzaczka
Mieszkała kaczka-dziwiaczka
Lecz zamiast trzymać sie rzeczki
Robiła piesze wycieczki

Raz poszła więc do fryzjera:
“Poproszę o kilo sera!”
Tuż obok był apteka:
“Poproszę mleka pięć deka”.

Z apteki poszła do praczki
kupować poczytowe znaczki.
Gryzły się kaczki okropnie:
“A niech tę kaczke gęś kopnie!”

Znosiła jaja na twardo
I miała czubek z kokardą,
A przy tym, na przekór kaczkom,
Czesała się wykałaczką.

Kupiła raz maczku paczkę,
by pisać list drobnym maczkiem.
Zjadając tasiemkę starą
Mówiła, że to makaron,
A gdy połknęła dwa złote,
Mówiła, że odda potem.

Martwiły się inne kaczki:
“Co będzie z takiej dziwczaczki?”

Aż wreszcie znalazł się kupiec:
“Na obiad można ją upiec!”

Pan kucharz kaczkę starannie
Piekł, jak należy, w brytfannie,

Lecz zdębiał obiad podając,
Bo z kaczki zrobił się zając,
W dodatku cały w buraczkach.

Taka to była dziwaczka!

Ilustracija k otroški knjigi sem našel na tej internetni strani.

Sorodni članki:

Piękna Polska …

Aleš Čerin — Mon, 25 May 2009 18:23:23 +0000

… pomeni lepa Poljska. Sem že večkrat pisal o Poljski, ki se mi je priljubila s svojo lepoto, ki je pravzaprav tako daleč od mojega ideala: gorate pokrajine.

V tem delu, kjer se največkrat nahajam – okolica Gdanska pa je skoraj popolnoma ravna, pa vendar lepa, zanimiva, topla - v vseh letnih časih.

Naj tokrat spregovorijo fotografije detajlov pokrajine …

Sorodni članki:

Poljska: denar na roke na podeželju

Aleš Čerin — Sun, 25 Jan 2009 17:59:28 +0000

Danes sem šel tako kot običajno teči po bližnjih vaseh. Po blatni cesti tečem skozi nekaj vasi do bližnjega jezera. Vse kot ponavadi: vreme malo vetrovno, vlažno in turobno. Tako kot so pač zime tule ob Baltiku.

Nekaj pa sem opazil novega v vaseh: ogromno plakatov, finančnih podjetij, ki posojajo denar. Kar tako na roke dobiš od 300 do 5.000 zlotov (od 70 do 1175 €). Pravijo: gotovina na roko, hitra odločitev, bliskovita dostava gotovine, z minimalno formalnosti. Ne vem kako bodo ljudje zavarovali ta posojila. Verjetno s hišami in zemljo, ki jo potem lahko izgubijo.

Želim, dragi Poljaki, da se izkopljete iz krize, ki vas prizadeva še bolj kot nas in da vam izobraženi ljudje ostanejo v domovini. V teh letih ko delam tu, je veliko zelo izobraženih ljudi zapustilo podjetje in se podalo za delom predvsem na Irsko, v Španijo in Anglijo.

Aleš Čerin

Sorodni članki:

Lubię Polskę i mowię troche po polsku …

Aleš Čerin — Thu, 25 Sep 2008 06:12:49 +0000

Resnično, Poljska (nalašč sem dal povezavo v poljščini) je postala moja druga domovina. Od leta 2004 sem bil na Poljskem 29 krat. 29 tednov, od nedelje do petka, sem preživel tu. 29 x 6 = 174 dni.

Med svetovanjem v farmacevtskih podjetjih uporabljam seveda angleščino in na začetku se nisem prav nič trudil, da bi razumel. Kmalu pa sem se odločil, da bom poskušal razumeti ta lepi slovanski jezik.

Napenjal sem ušesa, razmišljal o povezavah s slovenščino, s hrvaščino, spraševal šoferje, osebje v hotelu, stranke, o pomenu besed. “Jak to powedać po polsku?” je bil moj prvi stavek v poljščini. Kmalu se je izkazalo, da že kar nekaj razumem in na sestankih so se stranke lahko pogovarjale v poljščini, jaz pa sem odgovarjal v angleščini. Šlo je bolje in bolje. Vse to samo zaradi spremembe MOJE naravnanost in truda. Vendar razumel sem, spregovoriti pa nisem mogel.

Letos spomladi pa dobim povabilo, da v Ljubljani organizirajo tečaj poljskega jezika. Kar tako brezplačno. Pridružil sem se in sedaj kar redno hodim. Uči nas mlada Poljakinja Alicja Gładisz, prijetno dekle, ki prostovoljno (kot izmenjava študentov) dela na Mladinskem svetu Ljubljane. V svojem prostem času nas pa uči njenega materinega jezika. Zagnano, vedno pripravljena, prijetno in zabavno. Hvala, Alicja. Žal hodimo samo trije zagnanci. Še to: a vidite kaj dela članstvo v Evropski uniji?

V tem času sem se toliko naučil, da si upam spregovoriti. In prav danes sem imel prvi sestanek s stranko (ki ni govorila angleško) v poljščini. Seveda sem se lomil s slovnico, nakajkrat uporabil slovar poljsko-angleškega jezika na računalniku, … pogovoril sem pa se.

Poljska se mi je prikupila, rad sem tu in rad delam s Poljaki. Seveda pa se v petek rad vrnem domov…

Pozdrav iz Poljske!

Aleš Čerin

Sorodni članki:

Tečem v dežju …

Aleš Čerin — Wed, 16 Jul 2008 19:55:13 +0000

Po celem dnevu napornega svetovanja, se zvečer vrnem v hotel, prižgem računalnik, pogledam pošto, me potegne na Facebook, … potem pa še dobra večerja in gremo spat. In tako ves teden.

Kaj pa telesna aktivnost? Seveda se prileže in na takih potovanjih redno tečem. Nemogoče je cel dan zbran delati, ne da bi se razmigal.

Tudi danes sem hotel …, in ko sem že bil oblečen za tek, se ulije dež. “Fino”, si mislim, “mi vsaj ni treba teči” in se usedem nazaj za računalnik… Čez nekaj časa, me prime da bi se zmigal, pa še vedno dežuje. Super, pa mi le ne bo treba! Grem na večerjo in po večerji še vedno dež.

“Saj nisem iz “cukra” (topen v vodi), pač pa iz beljakovin in maščob (oboje netopno v vodi)“, ponovim zanimivo, malo kemijsko obarvano misel iz študentskih let, premagam lenobo in grem.

8 kilomerov, v dežju, po blatnih poljskih (trenutno sem na Poljskem, Starogard Gdanski, blizu Gdanska) vaseh, po kolovozih in gozdnih cestah. Ljudje me gledajo kot nezemljana, kajti v teh vaseh nihče ne teče. Včasih morda otroci, pa še ti le za fuzbal žogo.

Vrnem se premočen, utrujen. Se stuširam in povem vam: odlično se počutim. Telesno in tudi drugače.

Kako naj rečem: fino se mi zdi, da sem se odločil.

Aleš Čerin

Sorodni članki:

Čas za čakanje samo za čakanje?

Aleš Čerin — Mon, 12 Mar 2007 08:33:28 +0000

Okoli mene je okoli 30 ljudi. Vidim, da samo dva človeka nekaj bereta. Eden knjigo, drugi pa verjetno nekakšna službena poročila. Ostali čakajo, samo čakajo in čakajo ter buljijo predse. Spomnim se nasveta, ki sem ga pred leti nekje slišal: »Čas za čakanje ni treba porabiti samo za čakanje.« Kolikokrat zdihujemo, da ni časa za to in ono. Predvsem pa da ga ni za branje. Branje dobrih knjig.

Kaj storiti?

Predlagam, da vedno kadar pričakujete čakanje (in tega je kar precej kajne?), ponesete s seboj dobro knjigo. In berite, berite, berite. Občudujem Žigo Vavpotiča, ki pravi, da si je zadal za cilj, da bo vsak teden prebral 3 knjige! Čestitam! Sam pri sebi pravim, da je to nemogoče. In priznam, da tega ne zmorem. Verjetno tudi ne berem dovolj hitro. Sem pri eni knjigi na dva tedna. Zdi se mi kar v redu. In menim, da je treba vsebino tudi »prežvečiti« v glavi.

Kaj beremo?

Še bolj pomembno kot koliko beremo pa je kaj beremo. To kar preberemo nam namreč napolnjuje misli, iz tega so naše besede, odločitve in dejanja. Iz tega pa naš značaj.

Nekdo je rekel: “Ne berite dobrih knjig!”

Ljudje pa: “???”

Njegov odgovor: “Berite najboljše knjige!”