Avstrijskim organizatorjem sem poslal prijavo in v njej prosil, naj mi priskrbijo najpreprostejšo nastanitev. Dobesedno: “The most simple and the cheapest accomodation (if possible in camp – tent).” Odgovor organizatorjev: “Sorry, there will be no tent for you, but we think, that a room in a private house will do it also.”

Ko sem pa prišel tja, mi niso ponudili privatne sobe, kar bi bilo v redu, pač pa so me želeli nastaniti v najdražji hotel v vasi, v Alte Post hotel, ki je resnično monden in prav nič skavtski. Nekaj časa sem se upiral, potem se pa uklonil.

Prijazni gostitelj me je namreč podučil, da pač člane svetovnega komiteja vedno nastanijo v ta hotel, da je to taka tradicija. Avstrijci veliko dajo na tradicijo! Dobil sem občutek, da bi bilo pravzaprav zelo nevljudno in nespoštljivo, če bi trmoglavil pri PREPROSTOSTI in pokvaril občutek dobrega gostitelja prijaznim ljudem. Pa še pregovora sem se spomnil: “When in Rome, do as the Romans do.” in se uklonil. Pravzaprav še dobro, ker je cele tri dni in tri noči padal dež, ki bi me gotovo do konca premočil v šotoru :)

Še besed svetega Pavla, o katerih sem že pisal, sem se spomnil: “Znam biti reven in znam biti v obilju. Na vse mogoče sem se navadil: biti sit in biti lačen, biti v obilju in biti v pomanjkanju.” Flp 4, 12 Tudi jaz!

Resnično je prav, da včasih v življenju ne trmoglavimo kar v tri dni in se pač uklonimo. Kar tako iz SPOŠTOVANJA.

Foto: www.altepost.cc (hotel), Aleš Čerin (markacija)

Sorodni članki:

• SkavtNET vikend kreativne norosti
• SkavTV: Prvoaprilska šala ali pa tudi ne …
• Šokantno: SkavtNET slovenski skavtski portal ukinil novice in uvedel TV!
• Skavtstvo je moj način življenja
• Dvignil sem rit …

Predstavil sem koncept prostovoljne preprostosti, ki jo sam razumem kot ZAVESTNO odrekanje PRETIRANI uporabi naravnih virov (hrane, energije), dobrin, pretiranemu luksuzu. Kakšna je pretirana uporaba naravnih virov pa je odgovornost vsakega posameznika, da jo določi – zase, ne za druge.

Na koncu smo iskali “recepte” za določitev točke “DOVOLJ” v Svetem pismu. Pa jih nismo našli. Našli pa smo odlična vodila, ki nas odvračajo od iskanja varnosti v materialnem. Sveto pismo nam Kristjanom in pravzaprav vsem ljudem kaže pot odgovornosti vsakega posameznika, k iskanju lastnega “dovolj”. Iskanje lastnega “dovolj” je naloga, ki se ne konča in ki ni nikoli dokončna.

Že samo razmišljanje, iskanje, poglabljanje in potem prenašanje v prakso naravnanosti na bolj preprosto življenje (iskanje  točke “dovolj”) življenje naredi precej bolj PREPROSTO , odgovorno in tudi radostno.

Naj končam tole razmišljanje z besedami svetega Pavla: “Znam biti reven in znam biti v obilju. Na vse mogoče sem se navadil: biti sit in biti lačen, biti v obilju in biti v pomanjkanju. Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.” Flp 4,12-13

Sorodni članki:

• Gremo v preprosto?
• Socialni teden me je “požrl”
• Ko je prav da se preprostost ukloni spoštovanju
• “Gol in bos” brez računalnika
• Slavko Rebec: A se z mulci sploh da pogovarjat’?

Takole pravijo na spletni strani Dela:

“Komisija je nespoštovanje načela gospodarnosti ugotovila tako, da je povprašala dva slovenska ponudnika letalskih storitev, ali sta bila kakor koli obveščena o tem, da urad predsednika republike išče takšno storitev. “Od obeh smo dobili odgovor, da se na njiju ni nihče obrnil,” je poudaril predsednik protikorupcijske komisije. Ob tem je pojasnil, da bi bila pri enem od njiju ista storitev cenejša kar za 57.000 evrov, pri drugem pa za najmanj 39.000 evrov. To pa so takšne razlike, je nadaljeval, ki postavljajo pod vprašaj spoštovanje načela gospodarnosti.”

Načelo gospodarnosti je seveda samo po sebi umevno za vsako družinsko ekonomijo. Nihče z denarjem, ki ga je sam zaslužil, ne kupuje izdelkov in storitev, ki so za 43 – 64 % dražji, od tega kar je dobiti na trgu. Poudarek je na besedni zvezi “sam zaslužil”. Lahko je trošiti tuji denar ali kot sočno pravijo Srbi: “Lahko je s tujim …., po koprivah mahati.”

Ob nespoštovanju načela gospodarnosti pa me še bolj skrbi trditev, da domačih ponudnikov letalskih storitev sploh niso poklicali,  sploh se niso pozanimali pri njih. Tako se mi porodi vprašanje, ali v uradu slovenskega predsednika delajo ljudje, ki jih vsaj malo zanima usoda slovenskih podjetij v tekmi s tujimi? Kakšni silni patrioti morajo biti, da dajo delo raje tuji družbi, ki je povrhu za 43 – 64 % dražja. Da se ne razumemo narobe: nisem za to, da se kar tako za vsako ceno favorizira domače proizvajalce ali ponudnike storitev. Ne to ne, menim pa, da se jih spodobi vprašati in če ustrezajo zahtevam, so cenovno ugodni, se jih seveda izbere. Kar me boli je dejstvo, da jih nihče sploh ni vprašal. Da so jih ignorirali.

Kakšno simbolno sporočilo nam državljanom v teh kriznih časih pošilja urad predsednika republike? Da je treba slovenske izdelke in storitve kar ignorirati, jih ne izbrati in raje kupovati tuje. Celo ne glede na stroške. Potem pa naj slovensko gospodarstvo preživi, nam daje delo in dostojen zaslužek. Ja pa ja.

Foto: simbolna slika s strani www.dassaultfalcon.com

Sorodni članki:

• Ko je prav da se preprostost ukloni spoštovanju
• Vsak je svoje PREPROSTOSTI kovač
• Bela kava: pozabljena pijača
• Predsednik Türk in simbolna govorica njegovega poleta v BiH
• Imate radi česen?

Sam sem jo na novo odkril. Pri nas imamo radi mleko in mlečne napitke, ki jih večinoma pijemo s kakavom. Pa sem odkril belo kavo, ki jo lahko imenujem tudi pijača moje mladosti. Skoraj vsak dan smo jo imeli za zajtrk.

Malo tečno jo je kuhati vsak dan ali pa samo za nekaj dni, pa sem zato “izumil” postopek kuhanja v velikih količinah in v obliki sirupa (a je še kaj farmacevta v meni ali ne).

Postopek:

1. Zavri 5 litrov vode in dodaj 4 škatle (=1 kg) mešanice za belo kavo (Divka, Proja, Seka, Frank, …). Mi kupimo kar vse mogoče znamke in jih zmešamo v poljubnih razmerjih.
2. Počakaj, da se neraztopljeni deli posedejo na dno in prelij (z zajemalko in preko cedila) v drugo posodo. Filtrata dobiš okoli 4,5 litra.
3. Dodaj 5 kg sladkorja in dobro premešaj, da se sladkor raztopi.
4. Ko je sirup hladen, ga nalij v plastenke in shrani.  Jaz kar v shrambi. Sladkorja je dovolj, da se sirup ne pokvari tudi pri sobni temperaturi. Še bolje je pa hraniti v hladilniku.

Lastnosti:

• Bela kava ima izredno dober okus, ki ga (nekateri) povezujemo z otroštvom.
• Bela kava – pravzaprav se uradno imenuje kavni nadomestek, ki se je pojavil ob pomanjkanju kave v Evropi v začetku 18. stoletju, je pravzaprav pražena korenina cikorije. Ta vsebuje zelo veliko inulina, ki ima tudi zdravilne lastnosti za katere pa nisem prepričan, da se s praženjem ohranijo. Ali kdo ve?
• Nekatere mešanice vsebujejo tudi pražen ječmenov slad.

Uporaba:

• Pripravi si belo kavo tako, da vliješ malo sirupa v mleko. Sirupa odmeri res malo, da kava ne bo presladka. Prednost je tudi to, da je sladkor že raztopljen in ni problema z mrzlim mlekom. To je to. Na zdravje.
• Tale sirup pa lahko uporabite tudi za hitro pripravo temnega piva. V svetlo pivo vlijte malo sirupa, pomešajte, pa je. Temna piva so ponavadi itak bolj sladka. Poskusite.

Aleš Čerin

Sorodni članki:

• Ko je prav da se preprostost ukloni spoštovanju
• Vsak je svoje PREPROSTOSTI kovač
• Načelo gospodarnosti in ignoriranje domačih podjetij
• Predsednik Türk in simbolna govorica njegovega poleta v BiH
• Imate radi česen?

Preberite si še odličen zapis Blitza z naslovom Sultanat Slovenija, potem pa še zapis v Dnevniku, kjer urad predsednika trhlo odgovarja v stilu “ne spoznate se na protokol”.

Gospod predsednik, me je izjemno razočaral. Že med predvolilnim leporečenjem, sem imel občutek, da mož ni prav preveč skromen. Tole potovanje pa je preseglo vse meje dobrega okusa.

V Sloveniji ima predsednik bolj kot ne simbolno vlogo. Kaj je torej predsednik Türk simbolno sporočil prebivalcem Slovenije s tem, da je v teh kriznih časih prestavil svoje telo iz Slovenije, v Bosno in Hercegovino in nazaj s poletom vrednim 89.000€?

Meni sporoča, da mu je figo mar za državljane, ki živijo v bedi, pa naj bo stokrat govorec na humanitarnih prireditvah. Nekaj je govoriti, drugo delati. Kaj pa je vam sporočil s svojo simbolno govorico?

Gospod predsednik ali se zavedate, da je vaš prevoz v Bosno in Hercegovino stal:

• toliko kot znaša 98 poprečnih plač v Republiki Sloveniji ali za ta denar mora 8 ljudi delati celo leto;
• toliko kot znaša 151 minimalnih plač v Republiki Sloveniji;
• toliko kot približno ena garsonjera v Ljubljani?

Pa protokol gor ali dol. Menim, da naj bo protokol v službi ljudi in ne ljudje pokorni protokolu. Če protokol ne odgovarja več “stanju na terenu” (svetovna finančna kriza, ki ji pravzaprav še ni videti konca), ga je treba pač spremeniti.

Še moja izkušnja:

1) Lansko leto sem šel z vladno delegacijo bivšega premierja Janeza Janše v Kijev, Ukrajina. Letalo Boing 737 (tako čisto navadno kot se ponavadi vozim z njim v Kijev), v katerem se je peljal tudi Janša, smo napolnili poslovneži, ki smo tudi sami plačali letalsko vozovnico (okoli 350€). Tako, da vlada ni kaj veliko odštela za najem letala.

2) Letos sem šel na simpozij WikiSym na Portugalsko z Ryanairom: Trst – London – Porto – London – Trst: 130€. Saj vem, da jaz nisem predsednik in tudi ne pričakujem, da se predsednik vozi z nizkocenovniki. Obstaja pa neka mera, kajne?

Aleš Čerin

Sorodni članki:

• Ko je prav da se preprostost ukloni spoštovanju
• Vsak je svoje PREPROSTOSTI kovač
• Načelo gospodarnosti in ignoriranje domačih podjetij
• Bela kava: pozabljena pijača
• Imate radi česen?

Pred časom sem posnel prav zanimivo fotografijo česna, kot reklamo za njegovo uporabo.

Česen (Allium sativum) je prav čudna rastlina. Nekateri ga prav obožujemo, drugi ga pa niti videti ne morejo. Jaz sem med prvimi. Uživam ga koliko se le da.

Česen je odlična začimba in se v kulinariki veliko uporablja. Poleg uporabe česna kot začimbe, je ta zanimiva rastlina tudi zdravilna. Na spletni strani Pomurskih lekarn sem našel tole besedilo:

• Je diaforetik, pospešuje znojenje,
  
• ekspektorans, olajša izkašljevanje,
  
• spazmolitik, blaži krče,
  
• antiseptik, razkužuje,
  
• bakteriostatik, antimikotik in antivirotik, onemogoča bakterije, glivice in viruse,
  
• hipotenziv, znižuje krvni tlak,
  
• pa anthelmintik, uničuje črevesne zajedalce.
  
• Po ljudskem izročilu se uporablja za zdravljenje vnetih zgornjih dihalnih poti, oslovskega kašlja ter prehlada in gripe.

Sem živ.

Na strani Pomurskih lekarn najdete še precej strokovno razlago o delovanju česna, njegovih stranskih učinkih, …

Hvala Janezu Špringerju, mag. farm. za tako izčrpno besedilo in obenem spoznavanje strokovnih farmacevtskih izrazov.

Še več informacij o česnu na Wikipediji (ang).

Aleš Čerin

Sorodni članki:

• Ko je prav da se preprostost ukloni spoštovanju
• Vsak je svoje PREPROSTOSTI kovač
• Načelo gospodarnosti in ignoriranje domačih podjetij
• Bela kava: pozabljena pijača
• Predsednik Türk in simbolna govorica njegovega poleta v BiH

Relativno drage so in ne prinašajo dodane vrednosti v življenje. Pa še ekološko so sporne zaradi plastike, ki gre po enkratni uporabi v smeti (žal premalo v reciklažo), ter dragega transporta od proizvajalca na police in domov.

Tako v naši družini kuhamo čaj ali kompot v velikih količinah. To pomeni približno 100 litrov na mesec. Rad bi še vas navdušil za to zdravo pijačo in ekološko sprejemljvo varianto. Ni težko.

Oprema

• Posodo za shranjevanje vina iz nerjaveče pločevine: Mi uporabljamo 100 litrsko posodo s plavajočim dnom in pipo (pipa mora biti kovinska!). Dobite ga v vsaki gradbeni ali kmetijski trgovini.
• Gorilec za plin: Tak kot ga imajo na kmetijah za kuhanje prašičem in plinsko bombo.
• Dve gigantski filter vreči: V praksi sta to dve otroški plenici iz blaga zašiti tako, da pustite eno stran odprto + dva trakca za zavezati.
• Parafinsko olje dobite v vsaki kmetijski trgovini.
• Leseno palico za mešanje.
• Plastično posodo za nalivanje vode v rostfrei posodo in za odlaganje uporabljanih gigantskih filter vreč.

Material

Za 100 litrov pijače potrebujete:

• Sveže ali suhe rastline: Sveže narežite na drobno, suhe zdrobite in stresite v gigantsko filter vrečo. Vrečo vedno napolnite samo do polovice.
  Mi največ uporabljamo: meto, meliso, kamilice, lipo, bezeg (vse to imamo na vrtu), materino dušico, dobro misel, šentjanževko, …
  Rastline naberite EKOLOŠKO: Nikoli ne trgajte zaščitenih rastlin. Nikoli ne potrgajte vsega – pustite vsaj 2/3 rastlin. Ne nabirajte ob prašnih in prometnih cestah. Sveže rastline takoj uporabite. Sušite jih v senci.
  ALI
  Sveže sadje: Operite ga, narežite na za kompot primerne kose (z lupinami, če ni škropljeno) in stresite v gigantski filter vreči. Mi največ uporabljamo jabolka (skupaj z jabolki je fino, če dodate cimet in klinčke – po okusu), hruške, grozdje, maline, ribez, včasih tudi borovnice, višnje.
  Količina: Saj ne vem točno koliko materiala potrebujete, ker nikoli ne tehtam (približno dve na pol polni gigantski filter vreči :-). Suhih rastlin precej manj kot svežih. Ni pa točna količina tako pomembna. Pijača bo samo bolj ali manj aromatična.
• Sladkor: 4 kg/100 litrov (to je več kot pol manj od “mehkih pijač”!)
• Citronska kislina ali sok stisnjenih limon: dve žlici citronske kisline (ca. 30 g)/na 100 litrov (za kislo sadje nič!) ali limonin sok od okoli 1 kg limon.

Postopek

• Dobro operite posodo za vino. Med celotnim procesom, posebno pa na koncu, pazite na čistočo!
• Zavrite vodo, ugasnite plin ter počasi in previdno, da ne prekipi, dodajte rastline v vročo vodo. Če kuhate iz sadja, ga dodajte še pred segrevanjem kar v mrzlo vodo. Pazite da sta gigantski filter vreči  trdno zavezani s trakcem.
• Premešajte s palico in pokrijte, da se macerira (namaka) okoli 30 minut.
• S pomočjo lesene palice odstranite gigantski filter vreči. Pri tem pazite, da se ne opečete!
• Dodajte sladkor in citronsko kislino. Dobro premešajte.
• Pijačo še vročo pokrijte s plavajočim pokrovom in v špranjo nalijte približno 0,5 dl parafinskega olja.
• Na zdravje!

Na tak način mi kuhamo pijače že več kot 10 let. Ta količina poleti zadošča 6 članski družini za 1 mesec, pozimi pa seveda malo več.

Ali si lahko predstavljate koliko plastenk nam ni bilo treba vreči v smeti? In koliko mehkih pijač nam ni bilo treba kupiti niti popiti?

Vesel bom, če se bo kdo od bralcev lotil kuhanja in mi tudi sporočil svoje izkušnje.

Aleš Čerin

Sorodni članki:

• Ko je prav da se preprostost ukloni spoštovanju
• Feedly — tvoj osebni spletni časopis
• Gmail: Poenostavi ga do skrajnosti!
• Gorenje gre v SIMPLICITY (= PREPROSTOST)
• Zamenjati akumulator ali žarnico v avtu je sedaj cela znanost

Mi imamo na vrtu okoli 10 jablan, ki jih ne škropino z ničemer. Seveda sedaj vsa še niso do konca zrela, vendar so že dovolj dobra za priravo kisa.

Priprava

Otroci jih vsak dan pobirajo, operejo in narežejo na rezine. Vse to se zaliva z vodo (do površine jabolk) in od časa do časa premeša. To delamo celo sezono. Na koncu se vse skupaj precedi skozi krpo in shrani.

Kis se lahko seveda pripravi iz jabolčnega soka. Tak kis je precej močnejši in ga je treba pred uporabo redčiti z vodo.

Jabolčni kis mi uporabljamo v gospodinstvu celo leto. Pripravimo ga okoli 50 litrov in to je dovolj za 6 člansko družino. Prav nikoli ga ne kupimo, razen na morju ko nam zmanjka domačega. Letos smo ga kupili eno malo plastenko in jo sploh ne moremo porabiti, ker za nas ni dober. Smo pač navajeni domačega…

Jabolčni kis je tudi zdravilen. Verjetno smo tudi zato precej redko bolni.

POMEMBNO: Če se vam v kisu nabere plast sluzi, ni to nič narobe. To je “mati kisa” (eng: mother of vinegar), ki jo sestavljajo celuloza in ocetno-kislinske bakterije, ki so pravzaprav odgovorne za nastanek ocetne kisline (iz alkohola in kisika). Ne izgledajo ravno prijetno za oko, niso pa prav nič nevarne. Sem že slišal, da nekateri kar zavržejo tak kis, češ, da se jim je pokvaril.

Finančna in ekološka plat

Mi bi porabili okoli 25 litrov kupljenega kisa na leto, kar bi zneslo okoli 40 €, pa še 25 plastenk ne odvržemo v smeti in ni ga treba voziti iz oddaljenih krajev (vpliv transporta).

Aleš Čerin

Sorodni članki:

• Ko je prav da se preprostost ukloni spoštovanju
• Vsak je svoje PREPROSTOSTI kovač
• Načelo gospodarnosti in ignoriranje domačih podjetij
• Bela kava: pozabljena pijača
• Predsednik Türk in simbolna govorica njegovega poleta v BiH

To in še mnogo izjemno zanimivih reči nam je predstavil svetovno znani danski urbanist Jan Gehl, strokovnjak na področju urejanja javnih površin v mestu, ki hrupne in prometne svetovne prestolnice, kot so Kopenhagen, New York, Sydney in London, spreminja v ljudem prijazna mesta.

Prav Kopenhagen je za zgled kako urediti mesto človeku prijazno. Glavni poudarki:

• najpomembnejša je naravnanost na človeka ne na avtomobil,
• zmanjševanje privlačnosti osebnega motornega prometa (omejevanje in celo zmanjševanje površin namenjenih motornemu prometu, zmanjševanje vseh (podzemnih in nadzemnih) parkirnih površin v mestu – itak so na koncu vse polne),
• okrepitev možnosti za kolesarjenje in pešačenje (samo poglejte si kako v Kopenhagnu kolesarijo: Copenhagenize),
• okrepljen javni prevoz (vključuje tudi tako imenovano “skupno uporabo avtomobilov” ).

Občasno delam v Kijevu, Ukrajina. Tu bi morali videti stihijski razvoj prometne infrastrukture in zamaške, ki so vsakodnevna muka prebivalcev. Četudi imajo celo podzemno, tramvaj, avtobuse, minibuse, … vendar na izjemno nizkem nivoju. Kolesarjev pa pravzaprav sploh ne vidiš na ulicah.

Vzemite si še nekaj minut časa in si poglejte del odličnega predavanje Jana Gehla na ulični zabavi na Eipprovi, kjer opisuje kako so se prometa lotili v Kopenhagnu in še ostale prispevke na Vest.si. Je vredno.

Jan Gehl predavanje from Nejc K on Vimeo.

Vir: Vest.si

Ideje danskega urbanista so za mene fascinantne in dolgoročno izvedljive tudi v Ljubljani. Vendar s povsem drugačno praktično naravnanostjo naših urbanističnih načrtovalcev in mestne oblasti.

Ta mestna oblast je pokazala, da zna stvari spraviti v življenje. To je dobro. Sedaj si samo še želim, da bi jih znala zapeljati v pravo smer. V smeri Kopenhagna in ne Kijeva, če rečem tako v simbolih. In na začetku omenjeni odstotki, ne pa kvadratura cest in parkirnih površin, bodo merilo uspeha mestnih oblasti na področju urejanja prometa v Ljubljani.

Aleš Čerin

Foto: Copenhagen Cycle Chic

Sorodni članki:

• Projekt Recikel bicikel: Iz neuporabnih biciklov delajo uporabne
• Ko je prav da se preprostost ukloni spoštovanju
• Eko pijača: Kako skuhati 100 litrov kompota ali čaja?
• Kolesarska čelada na poslovnem sestanku
• Časnik.si: Družba stranmetanja