PREPROSTOST » promet

Ljubljana – mesto kolišč(čk)arjev

Aleš Čerin — Wed, 22 Oct 2008 21:12:25 +0000

Nekdaj, okoli 6500 let nazaj, je bila Ljubljana mesto koliščarjev. Ljudje so si pač uredili domove na Barju, na koliščih.

Sedaj pa se mi zdi, da postajamo mesto količkarjev. Povsod po mestu in tudi na periferiji rastejo količki kot gobe po dežju. Samo tam ne, kjer bi bilo res treba.

Zadnjič sem se peljal s kolesom po Gosposvetski – povsod polno količkov. Ponekje so prav nadležni in so nam zožili kolesarsko stezo za kakšnih 30 cm. Ne vem kakšno funkcijo imajo, ker se ne spomnim, da bi bila ravno ta ulica kdaj zaparkirana. Potem pa na križišču Prešernove in Gosposvetske, pa še po veliko krajih.

Opazoval sem jih celo pot nazaj do Štepanjskega naselja. Tudi pri nas jih je že polno. Sicer so lepi, ne vidim pa prav nobenega smisla v njih – vsaj ne v taki postavitvi. Postavljeni so pa tako, da so bolj zaradi okrasja, kot za kaj pametnega. Ali mi lahko kdo pomaga razumeti smisel teh količkov na slikah spodaj v galeriji?

Po drugi strani pa spremljam norijo parkiranja avtomobilov po pločnikih v Štepanjskem naselju in na Hruševski. Vsak dan je po pločnikih, po katerih hodijo otroci v šolo, polno parkiranih avtomobilov, tako da se jim otroci izogibajo na cesto med drveče avtomobile.

Prav danes sem se peljal mimo avtobusne postaje na Hruševski, ki je bila popolnoma zaparkirana (avtobusna postaja namreč + celoten pločnik), ko je iz njega izstopila velika skupina šolarjev iz Bizovika. Namesto po pločniku so se morali drenjati po cesti. Tudi mamice z otročički so se umikale parkiranim pločevinastim “bogovom” na cesto polno drvečih avtomobilov. Situacija, ki kar kliče po nesreči. Glej zgornjo sliko.

Zakaj pa tu ne bi postavili količkov? Tu bi bili pa resnično potrebni, da bi preprečili nesrečo. Smo jih starši že večkrat zahtevali, tudi preko sveta bližnje osnovne šole, pa nič. Kdo se bo zganil preden se zgodi nesreča? In kje je tu logika?

Aleš Čerin

Sorodni članki:

36% s kolesom, 33% z javnim prometom, 27% z avtomobilom

Aleš Čerin — Tue, 03 Jun 2008 11:36:35 +0000

To so odstotki, ki kažejo na to kako ljudje pridejo v službo. V Ljubljani? Ne v Kopenhagnu, Danska.

To in še mnogo izjemno zanimivih reči nam je predstavil svetovno znani danski urbanist Jan Gehl, strokovnjak na področju urejanja javnih površin v mestu, ki hrupne in prometne svetovne prestolnice, kot so Kopenhagen, New York, Sydney in London, spreminja v ljudem prijazna mesta.

Prav Kopenhagen je za zgled kako urediti mesto človeku prijazno. Glavni poudarki:

najpomembnejša je naravnanost na človeka ne na avtomobil,
zmanjševanje privlačnosti osebnega motornega prometa (omejevanje in celo zmanjševanje površin namenjenih motornemu prometu, zmanjševanje vseh (podzemnih in nadzemnih) parkirnih površin v mestu – itak so na koncu vse polne),
okrepitev možnosti za kolesarjenje in pešačenje (samo poglejte si kako v Kopenhagnu kolesarijo: Copenhagenize),
okrepljen javni prevoz (vključuje tudi tako imenovano “skupno uporabo avtomobilov” ).

Občasno delam v Kijevu, Ukrajina. Tu bi morali videti stihijski razvoj prometne infrastrukture in zamaške, ki so vsakodnevna muka prebivalcev. Četudi imajo celo podzemno, tramvaj, avtobuse, minibuse, … vendar na izjemno nizkem nivoju. Kolesarjev pa pravzaprav sploh ne vidiš na ulicah.

Vzemite si še nekaj minut časa in si poglejte del odličnega predavanje Jana Gehla na ulični zabavi na Eipprovi, kjer opisuje kako so se prometa lotili v Kopenhagnu in še ostale prispevke na Vest.si. Je vredno.

Jan Gehl predavanje from Nejc K on Vimeo.

Vir: Vest.si

Ideje danskega urbanista so za mene fascinantne in dolgoročno izvedljive tudi v Ljubljani. Vendar s povsem drugačno praktično naravnanostjo naših urbanističnih načrtovalcev in mestne oblasti.

Ta mestna oblast je pokazala, da zna stvari spraviti v življenje. To je dobro. Sedaj si samo še želim, da bi jih znala zapeljati v pravo smer. V smeri Kopenhagna in ne Kijeva, če rečem tako v simbolih. In na začetku omenjeni odstotki, ne pa kvadratura cest in parkirnih površin, bodo merilo uspeha mestnih oblasti na področju urejanja prometa v Ljubljani.

Aleš Čerin

Foto: Copenhagen Cycle Chic

Sorodni članki:

Zakon omejuje, da varuje.

Aleš Čerin — Fri, 09 May 2008 08:17:29 +0000

Zadnjič sem dobil odlično gradivo po e-pošti. Lično knjižico na 32 straneh z naslovom: Zakon omejuje, da varuje. Zakon o varnosti cestnega prometa: Spoznajte spremembe 2008; Avtorji Andrej Justinek … [et al.] ; Zbral in uredil Bojan Žlender.

Podrobno, pregledno in privlačno so opisane spremembe, ki jih novi zakon prinaša. Spremembe so bolj omejujoče in kazni so višje. Po mojem mnenju pravilno. Najprej napisati zakon, ga uresničevati, vsak dan, pogosto in predvsem najbolj kritične primere. Veliko ljudi pravi, da je lažje “udariti po žepu”, kot pa kaj narediti za preventivo. Tako je, vendar to zaleže. Ozrite se malo po cestah in spoznali boste, da zakon deluje. Potem pa naj policija nadaljuje z izvajanjem zakona, če ne bo učinek zares kratkotrajen.

Sam se trudim, da vozim po predpisih. Včasih mi sicer malo “uide”, vendar bolj iz nepozornosti kot objestnosti. In tudi kazen za prehitro vožnjo sem že nekajkrat plačal (62 km/uro namesto 50 km/uro) – mislim, da okoli 50€. Sedaj bi bilo to 250€ + 3 kazenske točke. Gotovo bom sedaj bolj pozoren. Stvar odločitve, h kateri me zakon spodbuja.

In 12 km/uro, kaj je to? Navidezno nič, vendar kot pravijo v brošuri, je to razlika med hudo telesno poškodbo pešca (ali celo smrtjo) ter pravočasnim zaustavljanjem vozila. Evo to je najbolj bistvena razlika in sam sem brošuro natisnil, pregledal in se bom držal pravil. Pa ne samo zaradi visokih kazni, pač pa zaradi te razlike med življenjem in smrtjo.

Tule si lahko naložite brošuro in jo uporabljate.

Aleš Čerin