PREPROSTOST » Skavtstvo

Ko je prav da se preprostost ukloni spoštovanju

Aleš Čerin — Wed, 23 Jun 2010 05:38:23 +0000

Morda nekateri še ne veste, da sem član svetovnega komiteja ISGF (=International Scout nad Guide Fellowship – Mednarodna bratovščina odraslih skavtinj in skavtov). Kot člana komiteja so me avstrijski organizatorji za ta vikend povabili na vsakoletni Evropski forum odraslih skavtinj in skavtov v Grossarl, da bi udeležencem predstavil kaj delamo na svetovnem nivoju.

Avstrijskim organizatorjem sem poslal prijavo in v njej prosil, naj mi priskrbijo najpreprostejšo nastanitev. Dobesedno: “The most simple and the cheapest accomodation (if possible in camp – tent).” Odgovor organizatorjev: “Sorry, there will be no tent for you, but we think, that a room in a private house will do it also.”

Ko sem pa prišel tja, mi niso ponudili privatne sobe, kar bi bilo v redu, pač pa so me želeli nastaniti v najdražji hotel v vasi, v Alte Post hotel, ki je resnično monden in prav nič skavtski. Nekaj časa sem se upiral, potem se pa uklonil.

Prijazni gostitelj me je namreč podučil, da pač člane svetovnega komiteja vedno nastanijo v ta hotel, da je to taka tradicija. Avstrijci veliko dajo na tradicijo! Dobil sem občutek, da bi bilo pravzaprav zelo nevljudno in nespoštljivo, če bi trmoglavil pri PREPROSTOSTI in pokvaril občutek dobrega gostitelja prijaznim ljudem. Pa še pregovora sem se spomnil: “When in Rome, do as the Romans do.” in se uklonil. Pravzaprav še dobro, ker je cele tri dni in tri noči padal dež, ki bi me gotovo do konca premočil v šotoru :)

Še besed svetega Pavla, o katerih sem že pisal, sem se spomnil: “Znam biti reven in znam biti v obilju. Na vse mogoče sem se navadil: biti sit in biti lačen, biti v obilju in biti v pomanjkanju.” Flp 4, 12 Tudi jaz!

Resnično je prav, da včasih v življenju ne trmoglavimo kar v tri dni in se pač uklonimo. Kar tako iz SPOŠTOVANJA.

Foto: www.altepost.cc (hotel), Aleš Čerin (markacija)

Sorodni članki:

SkavtNET vikend kreativne norosti

Aleš Čerin — Mon, 15 Feb 2010 16:04:17 +0000

Pred časom sem v Ljubljani videl tale grafit: “Menjam organizirano, udobno in ekonomsko stabilno življenje za 1 dan kreativne norosti!” Bil mi je všeč in sem ga takoj zapisal in tudi pozabil kje sem ga videl. Tale grafit pa pravzaprav izraža to kar se je dogajalo pretekli vikend v Ekipi SkavtNET. Ne samo 1 dan, bil je pravi vikend kreativne norosti. Pretekli vikend smo se v Ljubljani zbrali nekateri člani ekipe SkavtNET in ga temeljito prenovili. V enem vikendu!

Kdor še ne ve: SkavtNET je skavtski spletni portal, ki skavtinje in skavte (obeh organizacij ZSKSS – za mlade in ZBOKSS – za odrasle skavte) obvešča o dogodkih, pomaga voditeljem pri dejavnostih, razvija kritično razmišljanje in prinaša spletne storitve. Skratka pravi skavtski spletni dom. Sam sem vanj vključen kot vodja mlade in zagnane vsebinske ekipe.

Delati z mladimi je pravo veselje, pa naj se danes govori kar hoče. Sam žal ta vikend nisem mogel biti popolnoma vključen, sem pa užival vsako minuto, ko sem lahko bil zraven.Poglejte kako se mladi lotijo zahtevnega projekta prenove spletnega portala:

1. Načrtovalni vikend: To pomeni, da smo se pred pol leta za tri dni (petek-nedelja) zaprli v kočo sredi samotnih gozdov nad Logatcem in načrtovali po vseh pravilih voditeljske stroke (definicija poslanstva, iskanje vizije, naše vrednote, konkretne akcije in zadolžitve). Vse to smo tudi spravili na papir in kar je najpomembneje: uglasili smo se v “isto smer”.

2. Vmes smo se dobivali na delovnih sestankih, ki pa so bolj “vsakodnevne narave”, odprti pa tudi za nove ideje.

3. Delovni vikend: To pomeni, da se skupina mladih za tri dni zapre pred svetom (skupaj z vso hrano, spalkami + armafleksi, opremo za vizualizacijo, računalniki, internetom) in konkretno dela (od jutra do večera).

Pomeni, da se opravi celoten proces od idej (ki smo jih zbirali tudi sproti na delovnih sestankih + na wikiju), sprotne vizualizacije, do takojšnje vpeljave v prakso.

Sodelovanje je neverjetno: programerji (z ogromnimi znanji!) v direktnem, stalnem dialogu z uporabniki (vsebinsko ekipo), upravljanje strežniške podpore, z odličnim moderiranjem in vodenjem vodje ekipe. In vse to preko treh dni in dveh noči. Vmes smo seveda tudi nekaj spali. V nedeljo zjutraj je bil portal prenovljen. Prava šola timskega dela!

Še to: Mladi za vse to niso plačani z denarjem (vsi smo prostovoljci). Edino plačilo je skavtska zavest, da “spreminjamo svet na bolje” – tudi na medijskem področju, pohvale zadovoljnih uporabnikov in užitek zaradi dobro opravljenega dela.

Koliko podjetij poznate, ki imajo tako motivirane ljudi in bi bili sposobni takole delati?

Preberite si še članek SkavtNET zažiga!, ki opisuje spremembe na našem portalu.

Foto: Živa Žagar, SkavtNET

Sorodni članki:

SkavtNETova fotozgodba: Kako peči kostanj in obenem širiti vrednote?

Aleš Čerin — Tue, 08 Dec 2009 09:19:53 +0000

Pretekli vikend smo na Bledu skavti imeli delavnico “Spletno novinarstvo”. Ekipa SkavtNET je seminar zastavila tako, da smo se učili (teoretično in praktično) pisati za splet in pripovedovati zgodbe s pomočjo fotografije.

Kako pripovedovati fotografsko zgodbo?

V fotografsko pripovedovanje zgodb nas je teoretično in z veliko praktičnimi primeri uvedel znani fotograf Slovenske tiskovne agencije Tamino Petelinšek. Hvala Taminu za odličnost predstavitve in za vse bogate izkušnje, ki jih je delil z nami.

Tole sem si jaz zapomnil:

fotografska zgodba nastane najprej doma v glavi (še pred “pripovedovanjem” imamo kratko “vihro možganov”),
ko prideš v okolje, kjer bo zgodba nastajala, se najprej “uokolji” (poglej kaj se dogaja, začuti prostor, ljudi v njem in dogajanje),
za dobro zgodbo je pomembna poštena igra – pošten odnos s človekom (fotografije človeka nikoli ne “ukradi” in nikoli ne zlorabi – fotka človeka v čudnih pozah),
povej fotografsko zgodbo tenkočutno in ne “na prvo žogo”.

No, potem smo se skavtinje in skavti zapodili po Bledu in iskali vsak svojo zgodbo …

Moja zgodba

S prijateljem Tonetom sva se kot nadebudna pripovedovalca fotografskih zgodb odpravila k jezeru, se malo menila med potjo in – moram priznati – že kar malo “škljocala”. Tako za vsak slučaj. Če ne bi bilo zgodbe …

Mojo pozornost je vzbudila gospa v rdeči kapi, potisnjeni globoko na obraz, ki je pekla kostanj ob jezeru. Opazoval sem njeno delo, občutil njeno veselje s peko in se odločil navezati stik z njo. Najprej sem pač kupil kostanj. Gospa mi je pripravila zvrhano mero, zraven mi je dala še PREPROST škrniceljček - za smeti. Presenečen si ga ogledujem in premišljujem. Gospa mi je brez besed, samo s PREPROSTIM dejanjem, predala vrednoto “ni mi vseeno” (za urejenost Bleda). Četudi lupine kostanja niso nevaren odpadki, vseeno smetijo Bled in ustvarjajo dodatno, nepotrebno delo.

Z gospo sem se zapletel v daljši pogovor in odkril, da zelo razmišlja o svojem poslu, odnosu do narave in o življenju – na izjemno praktičen, PREPROST in simpatičen način.

Naj tokrat spregovorijo fotografije. Katere vrednote je gospa še sporočala? Jih fotografije dovolj jasno sporočajo? Vesel bom, če vrednote, ki jih razberete iz moje fotozgodbe, zapišete kar v komentarje.

Gospe se iskreno zahvaljujem za njeno pripravljenost sodelovati v moji – pravzaprav njeni zgodbi. Želim ji veliko uspeha – na vseh področjih življenja in obilo blagoslova v letu, ki prihaja.

Sorodni članki:

Skavti praznujejo Dan Zemlje 2009 med zvezdami

Aleš Čerin — Thu, 23 Apr 2009 07:59:56 +0000

Skavtinja Marjeta Kos, odgovorna pri skavtski organizaciji za aktivnosti ob Dnevu Zemlje takole piše:

22. aprila praznujemo svetovni dan Zemlje. Sodelujoče organizacije se med seboj povezujejo v posebno omrežje Earth Day Network.

V Sloveniji smo med sodelujočimi organizacijami že kar nekaj let tudi skavti združeni v ZSKSS.

Dan obeležimo z različnimi akcijami: čiščenje okolice, zbiranje papirja, popravilo in prodaja rabljenih koles, ponovno naseljevanje rakov v potok …, letos pa se bo/je 1900 skavtinj in skavtov iz 42 lokalnih enot podalo v naravo kar ponoči, saj je mednarodno leto astronomije.

Svetlobna onesnaženost

Tako bomo opazovali nočno nebo tudi s pomočjo strokovnjakov in teleskopov, se učili orientacije, si ogledali astronomski observatorij, spoznavali legende o ozvezdjih, merili svetlobno onesnaževanje (to lahko narediš tudi ti tukaj), imeli astronomski tabor in orientacijske izzive na temo astronomije …, v primeru oblakov pa opazovali, poslušali in tipali naravo, se skrivali, opazovali živali. Tule najdete celotno gradivo ob Dnevu Zemlje.

Naj dodam, da se skavti trudimo širiti zavest o tem, da en dan praznovanja Dneva Zemlje ni dovolj. Tudi do prijatelja nisi pozoren le en dan v letu (npr. na njegov rojstni dan). Vemo pa, da tudi mi pogosto premalo naredimo, ostanemo včasih le pri besedah … Zato smo tudi sprejeli in začeli izvajati vzgojni namen, da bomo s služenjem v družbi (=prostovoljno delo) in okoljsko vzgojo razvijali čut do narave in sočloveka ter dejavno odgovarjali na zaznane potrebe.

Dan Zemlje vidim kot možnost, da opozorimo na skrb za okolje tudi ostale – povezujemo se z občino, s taborniki, z lokalnimi društvi (letos posebno astronomskimi), mimoidočimi.

In ja, če sem morda koga od vas, ki tole berete, prepričala, da se malo zmiga in kaj naredi – naj tudi zares kaj naredi. Saj veste, malenkosti štejejo!

Marjeta Kos

Sorodni članki:

SkavTV: Prvoaprilska šala ali pa tudi ne …

Aleš Čerin — Thu, 02 Apr 2009 07:53:45 +0000

Včeraj sem objavil “šokantno novico”, da SkavtNET ukinja tekstovne novice in uvaja TV. Posneli smo tudi prvo oddajo, ki ste jo včeraj videli na SkavtNETu in na tem blogu.

Nekateri ste se zabavali ob njej in ugotovili, da gre za prvoaprilsko šalo. Res je šlo za provoaprilsko šalo, a že ko smo snemali, smo se menili, da bi to “foro” uresničili tudi ko ne bo prvi april. Morda enkrat na dva tedna, pa potem enkrat na teden…

Priprava in snemanje take oddaje traja nekaj ur. Seveda tudi zato, ker smo na veliko improvizirali s tehniko, stalno popravljali besedilo, se učili, se na veliko zabavali. Matej Balantič pa je opravil še veliko dela z montažo (mu je super uspelo!) in spravil v internetno obliko. Kar zalogaj.

Poglejte si zakulisje s smešnimi odlomki s snemanja. Vir: SkavNET

Vsi ste torej imeli prav: tisti, ki ste menili, da gre za prvoaprilsko šalo in tisti, ki ste verjeli, da je SkavtNET uvedel TV. Resnično poskušamo uvesti TV in če najdemo predano ekipo, se snemanje lahko začne. Razpis, ki sem ga objavil tule je resničen!

Še to: tekstovnih novic seveda ne bomo ukinili. To pa je bila prvoaprilska šala.

Aleš Čerin

Sorodni članki:

Šokantno: SkavtNET slovenski skavtski portal ukinil novice in uvedel TV!

Aleš Čerin — Wed, 01 Apr 2009 08:35:49 +0000

Slovenski skavtski portal SkavtNET, ki pokriva s kakovostnimi informacijami slovensko skavtsko javnost zbrano v ZSKSS in ZBOKSS, je ukinil tekstovne novice in uvedel televizijo SkavTV. Super! Novic ne bo treba več brati, pač pa jih bomo gledali kot “dnevnik”. Z oddajanjem smo začeli kar danes.

Iščemo ekipo za SkavTV

Snemalce, snemalke (nekaj znanja rokovanja s tehniko),
Montažerje, montažerke (nekaj znanja za uporabo programske opreme za montiranje),
Napovedovalce, napovedovalke (po možnosti lep, žameten glas, pravilna izgovorjava),
Pripravljalce, pripravljalke novic (nekaj spretnosti oblikovanja besedila),
Terenske novinarje, novinarke (nekaj klasične skavtske spretnosti).

Od bodočih članov ekipe pričakujemo tudi obilo PRIPRAVLJENOSTI – za učenje, za delo v timu, za prijetno druženje, za ustvarjalnost. Pričakuje vas zagnana ekipa SkavtNET.

Informacije in prijave na: ales.cerin@skavt.net.

Bravo skavti!

Sorodni članki:

Delati v zelo pisanem mednarodnem okolju

Aleš Čerin — Fri, 20 Mar 2009 08:03:41 +0000

Trenutno sem v Bruslju na zasedanju svetovnega komiteja Mednarodne organizacije odraslih skavtov in skavtinj – ISGF (International Scout and Guide Fellowship), katerega član sem.

Sestavljen je iz 10 ljudi iz različnih koncev sveta (Avstralija, Belgija, Benin, Kanada, Danska, Italija, Libija, Maroko, Nemčija, Slovenija), govorimo (uradno) dva jezika – angleško in francosko, zato se vse prevaja, smo iz različnih kulturnih okolij, z različnim razumevanjem timskega dela, projektnega vodenja, sodelovanja, po letih zelo različni (od 47 let do 70 +, … Ali si lahko predstavljate težje okolje za sodelovanje?

Delo v takem okolju je po mojih izkušnjah izjemno naporno, dolgotrajno, stvari se težko premikajo, … Je pa po svoje zanimivo, ker nudi izkušnjo delovanja v takih okoliščinah, ki je ni prav lahko dobiti.

Zato sem tu in pa zato seveda, ker imamo skavti tako odlično poslanstvo “Spreminjamo svet na bolje”. To delamo vsak posebej s svojim vsakodnevnim delovanjem (skavt vsak dan naredi vsaj eno dobro delo), v naših lokalnih skupinah, kjer delujemo, v državnih organizacijah in tudi s sodelovanjem v mednarodni skupnosti.

Super, da sem skavt!

Aleš Čerin

Sorodni članki:

Zmajkotrek – triatlon po skavtsko

Aleš Čerin — Mon, 09 Mar 2009 18:07:25 +0000

V soboto smo se skoraj družinsko (4 od 6 članov naše družine) udeležili skavtskega triatlona Zmajkotrek.

Mi starejši od 16 let smo imeli najprej orientacijo s kolesom po Ljubljanskem barju in njegovih obronkih (okoli 40 km) + peš iskanje točk, nato približno triurno orientacijo po gozdovih v okolici Podpeči in hitrostno veslanje v kanuju po Ljubljanici (okoli 1 km).

S prijateljem Milanom sva bila odlična ekipa. Našla prav vseh 14 točk (samo 4 ekipe od 13 so jih našle vse), pot sva opravila v času 6 ur in 6 minut (samo 1 uro za zmagovalci – računajte, da so bile vse druge ekipe iz vrst mladih skavtinj in skavtov, samo midva sva bila odrasla skavta iz ZBOKSS) in na koncu zasedla (za naju) odlično 4. mesto. Celotne rezultate si oglej tule (midva sva bila ekipa “Skavti za 3. življenjsko obdobje”).

Zmajkotrek triatlon je prav zares tak kot mora biti – skavtski:

izzivalen: orientacijske točke – dve smo morali izračunati in vrisati kar sami! – so zahtevne za najti, niso pa tako težke, da se jih sploh ne da najti,
zanimiv: Primer: ena točka, ki smo jo takoj našli sredi travnika in nas je kar “razveselila” s svojo očitnostjo, je skrivala presenečenje. Da si se zares prebil do nje si moral prečiti okoli 4 m dolg kanal poln vode (sezuvanje in brodenje po vodi),
naporen: zahteva kar dobro pripravljenega skavta/skavtinjo (okoli 6 ur kolesarjenja+hoje/teka+nekaj veslanja),
polno prijetnega skavtkega druženja: med potjo smo se ekipe srečevale, si med seboj tudi pomagale in spodbujale (četudi je Zmajkotrek tekmovalnega značaja),
slikovit: izjemno slikovito okolje Ljubljanskega barja, s prelepimi razgledi po Kamniških Alpah in Julijcih in raziskovanje njegove okolice Podpeči,
odlično organiziran: točke so bile “do metra” natančno vrisane, vsa organizacija od prijav, izvedbe do zanimivega vzporednega dogajanja in podelitve priznanj, je bilo odlično organizirano. Hvala skavti stega Ljubljana 2.

Otroci (volčiči in izvidniki) so imeli malo lažjo preizkušnjo (namesto kolesarjenja so imeli kolesarski poligon) in so se imeli odlično. Moji “ta mali” so zasedli 3. mesto in bili tudi ekipa z najbolj čudnim imenom: ?[%=)4. Pa naj jih razume kdor more… Hčerka pa je zasedla 5. mesto.

Hvaležen sem, da sem skavt in da se lahko družim v takšnih preizkušnjah z mladimi. Kakšno bogastvo je tole skavtstvo: izziv, druženje, rast! Drugo leto se spet vidimo.

Aleš Čerin

Sorodni članki:

Skavtska idila na Matkóvem

Aleš Čerin — Mon, 16 Feb 2009 08:53:15 +0000

Odrasli skavti bratovščine iz Štepanje vasi smo preživeli čudovit vikend na zimskem taboru. V pravih zimskih razmerah, na višini 1160 m na Matkóvem; visokogorski kmetiji nad znamenitim Matkóvim kotom v katerem je še bolj znamenit Matkóv škaf.

Že večkrat smo se odrasli skavti srečali z ljudmi s te kmetije, ki kljubujejo v teh čudovitih kraljestvih v sosedstvu visokih gora, osamljenih pašnikov in obsežnih gozdov. Pomagali smo jim spreminjati zaraščen gozd v pašnik. Tokrat smo prišli samo na zimski tabor. 15 odraslih in 4 otroci.

Kot vedno smo se zbrali v petek popoldne, vsi utrujeni od dolgega in napornega tedna. V nekaj urah prijetnega petkovega večernega druženja, s polno mero smeha in pesmi, s prijatelji s katerimi se srečujemo že 13. leto, je izpuhtela napetost delovnega tedna.

V sobotno jutro smo se odpravili v dolino (ne v hribe kot ponavadi). Spustili smo se namreč v dolino Matkóvega kota in se predali zimskim radostim. Utrujeni smo se vrnili nazaj na kmetijo in se pripravili na sveto mašo. Ta je povezala v živahno skupnost “mestne srajce” iz Ljubljane in ljudi z visokogorskih kmetij, ki so se nam pridružili. Sledil je kulturni program. Vsak od nas je nekaj pripravil (recitacije, otroško petje, citranje domačega sina Klemna Matka, …). Vesela pesem se je razlegala pozno v noč. Neverjetno kakšni talenti se skrivajo v nas… Otroci so omagali na krušni peči, mi odrasli pa smo kramljali čez polnoč.

V nedeljo smo se odpravili po zasneženih gozdnih poteh tja skoraj do avstrijske meje, starši z majhnimi otroci pa so gradili iglu, sneženega moža in se sankali. Pospravili smo hišo in se pozno popoldne odpravili proti domu.

Hvala družini Matk, da nas je lepo sprejela, hvala vsem okoliškim gospodarjem, gospodaricam in njihovim otrokom za druženje. Želim, da se življenje v teh odročnih “kraljestvih” ohrani, se razvija in nas bogati.

Ali ste že kdaj občutili skupnost, ali ste kdaj občutili sprejetost, ali ste že občutili povezanost, skavtskega duha, veselje do srečevanja z različnostmi ljudi, veselje do življenja in do Stvarstva? Jaz sem občutil vse to. Ta vikend na Matkóvem.

Aleš Čerin

Sorodni članki:

Skavtstvo je moj način življenja

Aleš Čerin — Fri, 23 Jan 2009 08:01:53 +0000

Prijateljica, prazaprav sestra v skavtstvu, Judita Kač, že dolgo skavtinja, takole opisuje skavtstvo in svojo skavtsko pot.

“Skavtinja sem že petnajst let. Precej let sem bila aktivna skavtska voditeljica najmlajših skavtkov (volčičev), bila sem tudi stegovodja, vsi moji otroci so skavti.

Zame je skatvstvo pot in način življenja, ki človeku, zlasti mlademu, pomaga, da preko učenja različnih veščin, skavtskih zakonov in obljube, življenja v naravi, neposrednega stika z Vsemogočnim po specifičnih skavtskih metodah spoznava svoje meje, se uči odgovornosti za svoja dejanja, pomoči in solidarnosti z bližnjimi (skavt vsak dan naredi vsaj eno dobro delo) in tako postaja vedno boljši človek – državljan in kristjan. Ustanovitelj skavtskega gibanja Baden-Powell je v oporoki skavtom dejal, naj “zapustimo svet boljši kot smo ga prejeli”.

Ko sem bila voditeljica pri volčičih (8-11 let), me je močno pritegnil njihov pozdrav “Kar najbolje”, ki pomeni, da se je potrebno vedno znova truditi, da sem danes boljši kot včeraj in jutri boljši kot danes; da med skavti ne sme biti tekmovalnosti, da vzgajamo otroke tako, da naj tekmujejo le sam s seboj, da bi prej povedano dosegli; da za skavta ne obstajajo besede nočem, ne morem, ne znam, ne ljubi se mi… Če nočem, se bom potrudil zaradi prijateljev, če ne morem, mi bodo prijatelji in voditelji pomagali, če ne znam, se bom naučil, če se mi ne ljubi, bom lenobo premagal.

Pri naslednji starostni veji izvidniki/vodnice (11 -15 let) imamo pozdrav “Bodi pripravljen” in odgovorom “Vedno pripravljen”. To pomeni, da sem vedno pripravljen za različne izzive in dobra dela, za pomoč bližnjemu.

Kot popotnik (16-21 let) pa sem pripravljen “služiti” – prostovoljno se dajem na razpolago, se žrtvovati svojemu bližnjemu brez pričakovanja povračila, tudi če pri tem tvegam razočaranja, zavrnitev, ponižanja…. Tega seveda ne morem sam, brez božje pomoči, zato neprestano iščem stik z Bogom, skušam prepoznavati njegovo voljo in jo sprejeti.

Utopija in nedosegljivi cilji, čista teorija? Mislim da ne, če skavtstvo vzamem zares in sem skavt 24 ur na dan. Ali bodo otroci in mladi skavstvo tako spoznali in sprejeli, čutili v njem izziv in spodbudo, pa je gotovo veliko odvisno od skavtskih voditeljev. Skavtstvo je namreč vzgoja z zgledom, voditelji naj bi vzgajali kot starejši bratje in sestre in ravno to je tako prepričljivo in vabljivo, pa tudi tako zelo težko, da po začetnem navdušenju marsikdo pregori.

Toplo priporočam vsem staršem, da svojega otroka vključijo med skavte, še prej pa se dobro seznanijo s skavtstvom, z organizacijo v svojem kraju, voditelji… In če so se odločili za to, naj otroka aktivno spremljajo, se z njim veselijo, mu pomagajo mu pri premagovanju naporov in izzivov, kajti skavtstvo za razvajenčke gotovo ni… BI-PI (Baden Powell) je rekel, da je skavtstvo za vse, niso pa vsi za skavtstvo.

Pa še to velja: skavtska obljuba, če jo vzameš zares, se daje za vedno: enkrat skavt – vedno skavt. Za tiste, ki sami v mladosti niso imeli priložnosti za skavtstvo, še ni prepozno, saj tudi pri nas obstajajo bratovščine odraslih skavtov. Meni največ pomeni to, da imam vedno znova možnost odkrivati otroka v sebi in se skupaj s prijatelji otroško veseliti lepote božjega stvarstva, druženja s prijatelji in se dajati na razpolago potrebnim, saj za odraslega skavta veljajo vsa gesla mladinskih vej skavtstva, v središču tega pa je služenje.

Skavtstvo mi ogromno pomeni, ker je zame in mojo družino še vedno, prazvaprav vedno bolj pot in način življenja in mi pomaga ter spodbuja, da želim biti dober človek (kar mi seveda le delno uspeva), da želim rasti in sprejemati Božjo voljo….

Skavtstvo sem spoznala v svojih zrelih letih in se Gospodu zanj zahvaljujem. Nikoli ni prepozno, le odločiti se je treba zanj in vztrajati.

Judita Kač, Preudarna volkulja”

(Članek je bil objavljen v 4. številki Frančiškovega prijatelja za leto 2008)

Hvala Judita za odličen vpogled v skavtstvo, ki ga mnogi razumemo kot način življenja.