PREPROSTOST » smeti

Zakaj je bila akcija Očistimo Slovenijo lahko uspešna?

Aleš Čerin — Thu, 22 Apr 2010 15:51:49 +0000

Kdor je bil zraven pri načrtovanju akcije ali pa je sodeloval samo 17. aprila, kdor je videl gore odpadkov, kdor je doživel duha akcije, kdor je spremljal medije v zadnjih dneh, kdor je kadarkoli poskusil animirati skupino ljudi v skupno akcijo, ta se gotovo strinja, da je akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu izjemno uspela. Poglejmo dejstva:
- cilj izdelati nacionalni register divjih odlagališč je popolnoma dosežen: v register so prostovoljci vpisali preko 10.000 divjih odlagališč z vsemi podatki, celo s fotografijo,
- cilj 200.000 ljudi je močno presežen s številko 250.000, kar predstavlja kar 12,5 % celotne populacije,
- cilj zbrati 20.000 ton odpadkov je ob 70.000 m3 verjetno tudi dosežen,
- cilj ozaveščanja in izobraževanja o izboljšanju odnosa do ravnanja z odpadki – seveda je dosežen. Vsaj teh 250.000 ljudi ne bo nikoli več svinjalo narave. Senzibilnost ljudi do svinjalcev se je zelo povečala.

Vse kar je potrebno za uspeh

Mladi ekologi so s svojo mladostno svežino, odprtostjo, resnostjo, navdušenjem in ne nazadnje tudi znanjem prinesli v akcijo prav vse kar je potrebno za uspeh. Za uspeh vsakega projekta rabimo vse štiri komponente, ki sestavljajo naravo človeka: telesno, umsko, socialno-odnosno in duhovno. V tej akciji so se vse štiri komponente združile. Zato zmaga.

»Telesna« komponenta je praktičnost in izzivalnost same zasnove akcije. Kdo bi si lahko predstavljal, da bi lahko očistili – pomislite – celo državo v enem samem dnevu? Saj to ni mogoče! Ljudje imamo radi oprijemljive, praktične rešitve, brez dolgih debat in »flancanja« o veletrajnostnih rešitvah daleč v oblakih. Ljudje imamo radi »nemogoče poti« (izzive), kot bi rekel pokojni Tomaž Humar. Akcija je ponujala oboje.

Umska komponenta akcije je organizacijska domišljenost, izjemno dober načrt in vpetost različnih znanj. V akcijo so organizatorji (s pomočjo virov) vpletli ogromno znanja projektnega dela, informacijsko-tehnološkega znanja, znanja uporabe internetnih socialnih omrežij, znanj ravnanja z odpadki in znanja odnosov z javnostmi.

Geopedija se je tako za pol leta spremenila v drugi dom približno tisoč zagnanih iskalcev divjih odlagališč. Najprej s »skeniranjem« letalskih posnetkov na računalniku in označevanjem divjih odlagališč, potem s potrjevanjem le-teh v naravi, pa z vnašanjem divjih odlagališč s terena. Vse so organizatorji podprli z odličnimi, razumljivimi in človeku prijaznimi internetnimi orodji. Še več, vsako internetno orodje je bilo pospremljeno v življenje z učinkovitimi navodili, ki bi bili lahko za zgled izdelovalcem dokumentov v velikih podjetjih.

Vsako vprašanje, ki smo partnerji projekta naslovili na organizatorje, je dobilo odgovor v enem dnevu. Vse z namenom olajšati delo popisovalcem. Na dan akcije je organizacija tekla kot namazana. Vse prostovoljno. O, ko bi bila organizacija dela v naših podjetjih taka!

Socialno komponento predstavlja dejstvo, da je akcija povezovala ljudi. V teh tako razdiralnih časih smo državljani prav potrebovali nekaj kar bi nas povezalo, ne glede na ideološke, politične in vsemogoče razlike. Taka akcija je pravi skupni imenovalec, kjer se lahko najdemo vsi. Saj ljudje se radi družimo, saj ljudem ni vseeno za sočloveka, za naše skupno okolje. Takih dejanj nam manjka, takih zgledov nimamo veliko v zadnjih letih. Upam, da je predsednik države kot »inštitut« povezovanja državljanov dovolj luciden, da je opazil to našo žejo po povezovanju.

Duhovna komponenta akcija pa je odnos ljudi do nečesa kar nas presega, kar je večje od nas. Kristjani pravimo temu Bog (v povezavi s to akcijo naš odnos do Stvarstva), drugi temu pravijo višja sila ali kako drugače, ateisti morda narava, … Ljudje smo pač transcendentna bitja in tega ne moremo zatajiti.

Kako naprej?
Veter je v jadrih. Zagon je tu. Kritična masa ljudi, ki jim ni vseeno, se je močno povečala. Senzibilnost ljudi za drugačen odnos do okolja je večja. S tem pa že prehajamo od bolj na praktičnost osredotočene akcije, na trajnostni razvoj, ko se bo vedno več ljudi začelo spraševati o svojem vplivu na okolje, o etičnosti pretirane potrošnje, o pomenu iskanja »točke dovolj«, o odnosu do porabe energije.

Kot poznam organizatorje, se bo akcija nadaljevala. Sem pripravljen na drugo poglavje in se že prav veselim.

OPOMBA: Članek je objavljen na blogovskem portalu Drugi svet.

Sorodni članki:

Očistimo Slovenijo: Že odštevamo!

Aleš Čerin — Tue, 13 Apr 2010 16:25:10 +0000

Začetek akcije

Če se še niste prijavili je še čas. Prijavite se lahko tule.

17. aprila ob 9. uri zjutraj pridite na vaše zbirno mesto: seznam zbirnih mest

Vodje zbirnih mest vam bodo na zbirnem mestu dali navodila, osnovne potrebščine in zemljevide ter vas razporedili v skupine.

Nato boste skupaj odšli na ustrezno mesto čiščenja (divje odlagališče oz. čiščenje okolice in sprehajalnih poti).

Prostovoljci se bodo razporedili v skupine glede na velikost divjega odlagališča. V primeru, da bo na zbirno mesto za čiščenje divjih odlagališč prišlo več prostovoljcev od predvidene razporeditve, se bo del prostovoljcev usmerilo v čiščenje okolice.

Akcije čiščenja okolice so namenjene vsem, ki se zaradi najrazličnejših razlogov (šole, upokojenci, mlade družine …) ne morejo udeležiti čiščenja divjih odlagališč.

Če na zbirno mesto ne pride niti vodja zbirnega mesta niti njegov namestnik, takoj pokličite na klicni center (051 482 480, 051 477 987, 051 474 050), kjer vam bomo dali ustrezna navodila.

Vrečke, rokavice in druga oprema

Vrečke za čiščenje bodo v večini zagotovile občine oz. komunalna podjetja. Predvidoma jih boste dobili na zbirnih mestih. Glede na izkušnje je zaradi odstopanj pri oceni velikosti odlagališča zaželeno, da imate s sabo tudi dodatno črno in modro vrečko za smeti (priporočamo, da so velikosti od 60 do 110 l).

Prosimo vas, da s seboj prinesite svoje rokavice, saj se lahko zgodi, da bo prišlo več udeležencev, kot bo na voljo rokavic. Priporočamo močnejše rokavice iz tekstila, ojačanega z gumo oz. nitrilom ali pa usnjene rokavice.

Za sodelovanje v akciji potrebujete ustrezno obleko (ki se lahko umaže ali raztrga) ter nepremočljive čevlje.

S seboj ne pozabite prinesti tudi plastenke z vodo ter mobilnega telefona. Če bo močno sonce, imejte s seboj pokrivalo.

Malica

V nekaterih občinah oziroma društvih bodo za udeležence priskrbeli malico, v določenih pa je ne bo, zato se pozanimajte pri vodji zbirnega mesta. V vsakem primeru je zaželeno, da imate s seboj svojo malico.

Vaša pomoč pri prevozu odpadkov

Za komunalne službe bi bil prevelik zalogaj, če bi morale odpeljati odpadke z vseh divjih odlagališč, ki jih bomo 17. aprila očistili. Za prevoz odpadkov od divjih odlagališč do zbirnih točk oziroma centrov bomo potrebovali pomoč v obliki avtomobilskih prikolic, traktorjev in drugih prevoznih sredstev. Če lahko pri tem pomagate, vas prosimo, da pokličete lokalnega organizatorja oziroma pridete na zbirno mesto s prevoznim sredstvom.

Povabite tudi prijatelje, da se pridružijo akciji

Vsi so zelo dobrodošli. Skupaj pridite na zbirno mesto, kjer boste dobili navodila in se razporedili na ustrezno mesto čiščenja. Opozorite jih, naj imajo ustrezno opremo (ustrezna obutev, rokavice, vrečke, vodo, malico …).

Kaj če bo deževalo?

Rezervnega datuma ni, akcijo bomo izvedli v vsakem vremenu.

Navodila za čiščenje na divjem odlagališču

Divja odlagališča so lahko oddaljena več kilometrov od zbirnega mesta, zato se bo do nekaterih treba pripeljati. Če imate avtomobil, vas prosimo, da pridete z njim in ponudite prevoz tudi drugim udeležencem.Pri parkiranju ob odlagališču bodite previdni, da ne naredite škode na travnikih ali drugih površinah.

Cilj akcije je, da ločeno zberemo med 60 in 70 % odpadkov. Zato je že na samem divjem odlagališču v čim večji meri treba ločevati odpadke, da bo ostanek, ki se odloži na deponiji, čim manjši. To pomeni tudi manjše stroške za občine.

Zaradi lažjega ločevanja odpadkov, transporta in recikliranja bomo manjše odpadke pobirali v barvne plastične vrečke.

Odpadke ločujemo po sledečem sistemu:

Rumena ali modra vrečka – Prazna in čista – neblatna embalaža (plastenke, plastična embalaža, tetrapaki, pločevinke, plastične vrečke …). V to vrečo ne spadajo trda plastika, vedra, polomljene igrače, vrtno pohištvo in drugi pokvarjeni izdelki.
Črna vrečka – vsi ostali odpadki, ki jih ni mogoče zbrati ločeno oz. so preveč umazani (tkanine, stiropor, keramika, kasete, CD-ji, avtomobilsko steklo, plenice)
Zelena vrečka – samo za steklo
Rdeča vrečka – samo za baterije, kartuše, tonerje, mobilne telefone, embalažo barv in lakov, embalažo olj, embalažo škropiv in čistil, zdravila, neonske in halogenske sijalke. V to vrečo ne spadajo azbestne plošče (salonitke)!

Prosimo vas, da na zbirni točki, kamor boste odlagali zbrane odpadke, vrečke z odpadki in kosovne odpadke, ločeno razporedite po kupih:

rumene vrečke na en kup
zelene vrečke na drugi kup
črne vrečke na tretji kup
rdeče vrečke na četrti kup
kovino in gospodinjske aparate na peti kup
gume na šesti kup
pohištvo ter druge kosovne odpadke na sedmi kup.

!!! Nevarnih odpadkov, kot so azbestne plošče (salonitke), igle, sodi z nedoločljivo vsebino, industrijski nevarni odpadki, kemikalije, bojna in eksplozivna sredstva … ne pobirajte in ne premeščajte!!!

S pobiranjem ali premeščanjem lahko škodujete sebi in okolju! Lokacijo in količino vseh nevarnih odpadkov bomo popisali in sporočili pristojnim inšpekcijskim službam.

Gradbenih odpadkov ne čistimo, saj jih komunalna podjetja ne bodo prevzela.

Odvoz in predelava odpadkov

Vrečke z odpadki bomo po koncu čiščenja naložili na prevozna sredstva. Če to zaradi količine logistično ne bo mogoče, se bo najprej odpeljalo ločene in večje odpadke, kot so kovine, bela tehnika ipd., da ne bi nepooblaščene osebe brskale po smeteh in jih odnašale.

Prosimo vas, da pomagate voznikom pri nakladanju in razkladanju odpadkov iz prevoznih sredstev in pri njihovem razvrščanju. Če je mogoče, ostanite še po koncu akcije in poskrbite, da se bo odpeljalo čim več zbranih odpadkov.

Cilj je, da čim večjo količino odpadkov še isti dan odpeljemo na ustrezne zbirne točke oziroma v temu namenjene centre.

Za odvoz odpadkov z zbirnih točk za odpadke na urejena odlagališča in v reciklažne centre bodo poskrbele občinske komunalne službe, Direkcija RS za ceste in podjetja za prevzem odpadkov Dinos ter Zeos. Družba Slopak bo poskrbela za sortiranje in recikliranje odpadne embalaže in odpadnih gum.

Vse ločeno zbrane odpadke se bo prepeljalo v predelavo, preostale pa bodo odložili na urejena odlagališča.

Kaj če ne bomo očistili celega odlagališča?

Če zaradi različnih vzrokov ne boste mogli očistiti celotnega odlagališča (velikost, dostop …), bo vodja odlagališča zabeležil, koliko odpadkov je ostalo. Potrudili se bomo, da se bo odlagališče očistilo v naslednjih akcijah.

Dogodki po akciji

Nekatere občine bodo po zaključku akcije pripravile krajši kulturno-zabavni program. Več o tem lahko izveste na spletni strani svoje občine ali na www.ocistimo.si.

Vsi ste vabljeni tudi na zaključne zabave v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici, ki se začnejo ob 17. uri in trajajo do 23. ure. Program zabav.

Kaj če gre kaj narobe?

Če pride do poškodbe, to takoj sporočite vodji odlagališča, v primeru hujših poškodb pokličite Center za reševanje na 112. Če odkrijete eksplozivna sredstva, pokličite na 113.

V primeru kakršnih koli vprašanj oz. težav na odlagališču lahko pokličete tudi naš klicni center na: 051 482 480, 051 477 987, 051 474 050

Zaključek akcije

Akcija se bo predvidoma končala ob 14. uri, lahko pa tudi prej, če boste dogovorjeno območje očistili hitreje. Po zaključku akcije preglejte stanje na divjem odlagališču in preverite, ali so prisotni vsi udeleženci.

Prosimo vas, da fotografirate odlagališče, kup nabranih odpadkov in udeležence pred čistilno akcijo in po njej.

V okviru čistilne akcije poteka tudi fotonatečaj. Fotografije čistilne akcije pošljite na foto@ocistimo.si. Najboljše fotografije bodo nagrajene in razstavljene.

Varnost in splošni pogoji

Akcije se udeležite na lastno odgovornost! Za čiščenje divjih odlagališč ali sprehajalnih poti na dan akcije niste nezgodno ali drugače zavarovani. Društvo Ekologi brez meja, občine, strokovne službe, lokalni organizatorji, vodje zbirnih mest ter vodje odlagališč ne prevzemajo odgovornosti za morebitne poškodbe in nesreče pri akciji.

Pred začetkom čiščenja pri vodji zbirnega mesta oziroma odlagališča pridobite ustrezna navodila glede morebitnih posebnosti divjega odlagališča ter navodila za čiščenje in ločevanje odpadkov.

Posebna opozorila

Ukrepi in ravnanja v primeru nevarnih snovi
Previdno na cesti zaradi povečane prisotnosti tovornih vozil 17. 4.
Previdno pri čiščenju na področju gnezdišč ptic

Skupaj nam bo uspelo!

Ekipa Očistimo Slovenijo v enem dnevu!

Vir: www.ocistimo.si

Foto: Aleš Čerin

Sorodni članki:

Očistimo Slovenijo: Na 5 km 66 divjih odlagališč!

Aleš Čerin — Sat, 20 Mar 2010 17:39:29 +0000

Danes je drugi vikend, ko skavti in drugi ljubitelji narave iščemo divja odlagališča (s pomočjo GPS), jih popisujemo in vnašamo v Geopedijo.

Sobota – levi breg Save

S skavtskim prijateljem Francem sva obdelala levi breg Save v območju med Šentjakobom (od mostu čez avtocesto) pa do izliva Kamniške Bistrice v Savo. Naprej itak nisva mogla. Na sever sva segla do naselij Brinje in Beričevo.

Območje je neverjetno onesnaženo. V dolžini okoli 5 km sva našla in popisala neverjetnih 31 divjih odlagališč (poglejte si tole gostoto). Grozno izgledajo tudi bregovi Save, kjer plapola na tisoče “zastavic”, ki jih je reka obesila na grmovje. Očitno imamo ljudje bregove rek še posebno radi za odlaganje. Verjetno zato, ker reka od časa do časa kaj odnese … ter nekomu, ki leži nižje po toku, pa seveda prinese.

Nedelja – desni breg Save

V nedeljo sva s sinom obredla še desni breg Save do izliva Ljubljanice v Savo pa vse do Zaloga in Zadobrove na jugu in našla še 35 divjih odlagališč. Situacija na desnem bregu Save je še hujša kot na levem (večja odlagališča in bolj “bogata” z odpadki).

Rezultat vikenda

Tole smo našli ta vikend (rdeče zastavice = nevarni odpadki, črne zastavice = običajni odpadki):

Tudi lepo

Med potjo smo se imeli tudi lepo in smo tudi kaj lepega videli. Polno pomladanskega cvetja namreč: zvončki, kronice, trobentice, žefran, cvetoče leske, … pa tudi precej divjih živali: zajci, race, srne, ribe, …

Obrežja Save bi bila lahko prav lepa priložnost za sprehode in občudovanje narave.

17. april je dan D

Samo za čiščenje tega območja bi potrebovali četo ljudi, tudi s precej mehanizacije. Pridružite se nam 17. aprila v največji ekološki akciji v Sloveniji!

Ko takole popisuješ divja odlagališča ne veš prav dobro ali bi se najdbe razveselil, ker se sedaj ponuja možnost, da se jo očisti, ali da bi se zjokal - ker je nekdo tako brezvestno odložil odpadke. Midva nisva našla odgovora.

Sorodni članki:

Stična 2009 kot šola ločevanja odpadkov

Aleš Čerin — Mon, 19 Oct 2009 05:58:42 +0000

Jane Ciperle, odgovorni za ločevanje odpadkov na skavtskem Jamboreeju o katerem sem že pisal lansko leto, se je lotil novega podviga. Spet povezanega z ločevanjem odpadkov. Hvala Jane za tale zapis in za vse zglede, ki nam jih daješ.

Mala šola ločevanja odpadkov se je zgodila 19. septembra letos. Datum morda ni tako zgovoren kot dejstvo, da je na ta dan potekalo Srečanje mladih v Stični. Udeleženci so (ste) šoli priskrbeli učni material in s svojo udeležbo sploh omogočili »učni proces«.

Zgornji odstavek je poln evfemizmov in poskuša olepšati dejansko sliko. Seveda nismo sedeli v razredu ter si vestno zapisovali učiteljičinih besed, ampak si nadeli rokavice ter krepko zabredli v dejansko delo javnih komunalnih služb: pločevinko sem, papirček tja.

Vsak dogodek ima svojo predzgodbo in nič drugače ni tudi s tem 19. septembrom. Sprevidli smo, da življenjski slog Mercator-generacije, kateri pripadamo, s seboj prinaša kar lepo število prednosti, pa tudi nevšečnosti. Med drugim tudi velike količine odpadkov. Povratna embalaža je skoraj izginila z našega miselnega obzorja, to pa ima za posledico velike količine odloženih smeti. Teh seveda nihče noče gledati na svojem dvorišču. Najboljša rešitev je seveda njihovo neproizvajanje, a ker se temu ne moremo popolnoma izogniti, je ločevanje na koristne ter nekoristne odpadke postalo nuja.

Prebivalke ter prebivalci Slovenije hitro napredujemo v okoljski osveščenosti. V nekaj skromnih letih smo naredili kar nekaj miselnih preskokov in s teoretske ravni preskočili tudi da praktično. Zakonodaja dobro pokriva ravnanje s komunalnimi odpadki in tudi če se dogajajo številne kršitve, se dogodki vendarle odvijajo v pravo smer.

Zakon pa ni dovolj, mi smo tisti, ki moramo dejansko pravilno odložiti odpadke. Da to ne bi bil problem, smo pripravili Malo šolo ločevanja odpadkov. Ideja za kaj takšnega je prišla popolnoma spontano, ko sem se odločil, da prevzamem področje odpadkov v okviru tehnične skupine na festivalu Stična mladih, kjer več kot 7000 udeleženk in udeležencev vsako leto ustvari približno 10 m3 smeti.

Povabil sem vse, ki bi jih ta tema zanimala, naj se nam pridružijo in se česa naučijo. Po končanem festivalu, se je delo za nas šele začelo. Do našega »centra za ločevanje odpadkov« so pripeljali vse koše, vreče ter smetnjake.

Materiala je bilo ogromno, nas pa je bilo za dolgo mizo okrog dvajset. Vsebino vreč smo stresali na mizo, ter najdeno razvrščali na sledeče frakcije:

embalaža,
steklo,
papir ter
ostalo.

Po dveh urah in pol (medtem se je že stemnilo), smo bili gotovi. Ob delu se je rodilo veliko dobrih, čeprav umazanih besednih iger, dobra volja in zagnanost pa sta skrbela za hiter delavni tempo brez prekinitev.

Na koncu smo zbrali 5 m3 embalaže, 3 škatle steklovine, 3,5 m3 ostalih odpadkov ter približno 1,5 m3 papirja. Projekt je odlično uspel in prav ponosen sem na vse, ki so se postavili ob dolgo mizo ter pripomogli k dosegi cilja. Zanimiva izkušnja ter nekaj osvojenega znanja pa sta bili skromni nagradi za požrtvovalno delo, ki ga lahko vsak nadaljuje doma.

Jane Ciperle

Sorodni članki:

“Naredimo to 2010″: Očistimo Slovenijo v enem dnevu!

Aleš Čerin — Fri, 25 Sep 2009 08:16:05 +0000

Estonci so očistili svojo državo v enem dnevu. Estonija je sicer majhna država (45.000 km2), vendar več kot še enkrat večja od Slovenije (20.000 km2), a ima samo 1,3 milijona prebivalcev.

Meni se zdi zanimivo prav to veliko nasprotje, ki navidez izgleda nemogoče: cela država/samo en dan. Se mi zdi, da je prav to pritegnilo v Estoniji toliko ljudi. Projekt ima poleg zelo velike praktične vrednosti tudi vzgojni značaj. Če se tako veliko ljudi predano vključi v tak projekt je to velika verjetnost, da bodo ti ljudje v svojem okolju delovali preventivno.

Estonci so uspeli z dobro organizacijo, s predano strastjo 50.000 prostovoljcev in izjemno organizirano kampanjo. V Sloveniji se tudi pripravlja taka akcija: Let’s do it 2010. Kaj pravite, bo nam tudi uspelo? Skavti, s svojo naravnanostjo in odnosom do Stvarstva, gremo prav gotovo zraven …

Poglejte kako so se tega velikega projekta lotili Estonci:

Sorodni članki:

Skavtski Jamboree: umazana zgodba izza zakulisja

Aleš Čerin — Mon, 08 Sep 2008 16:37:29 +0000

Jane Ciperle, odgovoren za zbiranje in ločevanje odpadkov na letošnjem skavtskem Jamboreeju “Norost, ki deluje” je napisal tale blog o zakulisju ločevanja odpadkov. Hvala Jane.

Brez vozila bi bilo resnično težko, saj je bilo treba stalno obiskovati ter preverjati delo vseh štirideset podružnic. Seveda je bilo stanje različno, od odličnega pa tja do graje vrednega, kar je pripomoglo k izpadu še kakšnega dodatnega lasu. Tako bi se lahko začel sestavek o bančnih filialah, trafikah ali poslovalnicah trgovske verige, ampak resnica je veliko bolj umazana, kot bi si predstavljali. Prostor dogajanja je blaten do gležnjev in še čez, vozilo kolo, podružnice pa kante za smeti, ki so včasih potrpežljivo, drugič pa hvaležno sprejemale vase vse, kar jim je bilo namenjeno.

Nič kaj vabljivo področje za katerega bi prostovoljci stali v vrsti, a vseeno nujno in potrebno vse pozornosti. Mogoče sem se prav zaradi tega odločil za vlogo smetarja na vseslovenskem Jamboreeju “Norost, ki deluje!”.

Naloga, ustrezno pospraviti vse odpadke, ki bodo nastali na tako velikem projektu, mi je predstavljala velik izziv. Kljub temu, da nisem natančno vedel v kaj se spuščam, se mi je nekako svitalo, da prostega časa ne bo veliko. In ga resnično ni bilo.

Zjutraj smo zajahali traktor ter po vsem taboru izpraznili posode za odpadke. Obstajale so tri vrste posod:

ena za embalažo,
druga za ostalo in
tretja za organske odpadke.

V prvi smo zbirali plastično embalažo, papir, steklo ter pločevino, pod rubriko ostalo pa se je znašel predvsem higienski material, razne vrvice ter različni ostanki programa.

Vsebino kant smo (skupina skavtinj in skavtov, ki so služili na Jamboreeju kot osebje) v središču za ravnanje z odpadki stresli na mizo ter ročno še enkrat ločili odpadke. Eno pa po neo, potrpežljivo, zavzeto in celo skrito pred očmi javnosti. In ko pa smo se vsi skupaj navadli pravilno ločevati odpadke, pa se je tabor končal in že so prišli drugi udeležneci, ki jih je bilo treba ponovno naučiti skrivnosti pravilnega odlaganja odpadkov.

Mislim, da je bilo naše delo za nas, udeležence v tej pustolovščini, dober uvod v nov triletni vzgojni namen ZSKSS, ki poudarja odgovoren odnos do okolja ter sočloveka.

Jane Ciperle

Foto: Skavt.net