V nedeljo smo praznovali. Družinsko. Naša družina, ki se je letos razširila, se ob takih priložnostih zbere kje v naravi, kjer najprej nekaj prehodimo, se družimo, poveselimo.  Potem se malo okrepčamo in si povemo kaj lepega.

Ponavadi se dobimo kje v gorah, letos pa smo izbrali Kras. V oktobru namreč Kras zažari v močnih barvah ruja, vinske trte, kakijev, drevja, … kar se odlično ujame s sivino kamenja.

Pot: Križ – Tomaj (rojstni kraj Srečka Kosovela) – Pliskovica (smo šli po Pliskini poti – PRIPOROČAM!) – Štanjel – Coljava (Turistična kmetija Ostrouška Pelicon).

Naj bo današnji zapis samo preprosta fotografska hvalnica barvitosti in lepoti Krasa.

Pa še pesem Srečka Kosovela:

Pa da bi znal

Pa da bi znal, bi vam zapel

o svetlo šumečih topolih,

o kraškem soncu

v hladnem septembru,

o belih ajdovih dolih.

Pa da bi znal, bi vam zapel

o enem, o enem dekletu;

tako rad jo imam

in je ne dam

za vse, za vse na tem svetu.

Vir: Wikivir

Več pesmi Srečka Kosovela.

Sorodni članki:

• Bohinjsko jezero – napol zmrznjeno ogledalo