PREPROSTOST » varnost v prometu

Starši in varnost v prometu

Aleš Čerin — Wed, 14 Jan 2009 07:00:06 +0000

Takole pravijo na Varna-vožnja.si (zanimiv portal, kjer se lahko preizkusite v virtualnem svetu varne vožnje – POSKUSITE):

Leto 2008 je bilo na slovenskih cestah usodno za 209 žrtev prometnih nesreč. Leto poprej pa za 287. Potrudimo se, da bo letošnja številka še nižja!

Za 27% manj mrtvih na naših cestah! K temu je pripomogel po moje tudi tako silovito kritizirani, bolj restriktivni Zakon o varnosti cestnega prometa o katerem sem že pisal.

Tudi sam imam občutek, da se je hitrost na naših cestah malo umirila. Še vedno je neprilagojena htrost najpogostejši vzrok nesreč (glej še malo statistike). Seveda, da so še ekstremi in ti vedno bodo. Predvsem me skrbijo mladi, ki imajo vedno večji dostop do hitrih avtomobilov (morda pa bo gospodarska kriza tudi tu pomagala?).

Kaj pa lahko starši naredimo za večjo varnost nas in naših otrok?

Avto (in tudi druga prevozna sredstva) vozite zelo striktno po predpisih. Otroci vas opazujejo, če komentirajo ali ne, se od vas učijo. Tudi nekatere na videz nelogične omejitve hitrosti so del zakonodaje, ki jih je treba spoštovati.
Če avto posojate otroku (jaz vsak kilometer vožnje svoji hčerki zaračunam – avto pač ni zastonj in s tem tudi spodbujam uporabo javnih prevoznih sredstev), mu ga dajte za “normalne” vožnje in ne za pot na nočne zabave. To kar kliče po nesreči: malo alkohola, objestnosti, važenja, tekmovalnosti, ….
Kot kolesar se držite predpisov in poskrbite za varnost - z zaščitno čelado. Veliko vidim (ne sedaj pozimi seveda) družin na kolesih, ko imajo otroci čelado, odrasli pa ne. Najkasneje v puberteti bodo vsi otroci brez čelade. Tudi ne vidim nobene logike tu: ali je odrasla glava kaj trša kot otroška, ali jo je manj škoda?
Kot pešec se obnašajte zgledno. Veliko vidim v našem okolju odraslih, velikokrat tudi z otrokom, ko prečkajo cesto, četudi imajo podhod (prišparajo seveda nekaj časa: 2 minuti!). Otroci se seveda učijo od nas, kje se zares prečka cesto.
Kot pešec poskrbite za vidnost (kresnička, odsevni trakovi, odsevni jopiči, luč) in striktno zahtevajte od otrok uporabo odsevnih teles. Ali vam življenje otroka pomeni toliko, da se zanimate za njegovo obnašanje na cesti?

Srečno na poteh v letu 2009!

Aleš Čerin

Sorodni članki:

Preprosta kresnička rešuje življenja

Aleš Čerin — Mon, 05 Jan 2009 12:48:05 +0000

Pri vožnji v temi se velikokrat izogibam naseljem, misleč, da na nenaseljenih področjih ni pešcev. Tako sem včeraj lepo počasi vozil od Črnuč proti Brodu. Ravno ko sem ženi razlagal, da sem šel malo po “daljšnici”, da ne bi koga povozil, bi kmalu zadel pešca, ki je hodil ob cesti v trdi temi, v rahli megli, v temni obleki, brez kresničke.

K sreči sem vozil zelo počasi in pravočasno odvil. Kaj ko bi več uporabljali PREPROST in poceni izdelek, ki ga poznamo že leta in leta in ki izjemno uspešno povečuje vidljivost: KRESNIČKO.

Potem pa še danes dobim povabilo od Gregorja Reharja v Facebook skupino Bodi preVIDEN! – uporabljaj kresničko!

Sem se vključil in to me je spodbudilo, da sem poiskal podjetje S-PLAST, ki pri nas izdeluje kresničke (vse v skladu s standardi). Za svoje podjetje sem zaenkrat naročil 200 kresničk po ceni 0,45 €/komad – skupaj s tiskom. Si morete misliti, da je potrebno samo 0,45€ (polovica kave!), da lahko rešimo kakšno življenje?

Kresničke bom razdelil skavtom, otrokom svojh partnerjev, prijateljev, vsem, ki jih srečam in vem, da kresničko potrebujejo. Če bi jo imel pri sebi, bi ustavil in jo dal pešcu z začetka zgodbe.

Kaj pravijo o uporabi kresničk:

na strani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije in
kaj o njih pravi Zakon o varnosti cestnega prometa.

Na strani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije:

Voznik ponoči ali ob slabši vidljivosti opazi pešca s kresničko ali odsevniki veliko prej (na razdalji 136 metrov) kot tiste, ki nosijo temna (šele na razdalji 26 metrov) ali svetla oblačila (na razdalji Kresničke različni oblik38 metrov).

Kresnička je eden izmed odsevnih predmetov, ki ga morajo pešci uporabljati med hojo po robu cestišča v pogojih slabše vidljivosti, t.j. v mraku, ponoči, v megli ali dežju, zato da bi bili bolj vidni in bi jih vozniki tako prej opazili ter se jim varno izognili. Kresnička je lahko različnih oblik, pomembno pa je da ima v notranjosti satovjasto obliko in zato odbija svetlobo pod zelo različnimi koti in tako zagotavlja dobro odsevnost.

Kresničko nosimo tako, da prosto binglja ob desnem boku ali kolenu (oz. ob tistem boku ali kolenu bliže cestišču), saj tako najbolj zagotavljamo, da bo odbita svetloba opozorila voznika, da je tam pešec. Kresnička je najbolj razširjena med šolskimi otroci, lahko pa jo uporabljajo tudi odrasle osebe.

Pa še kaj pravi o kresničkah Zakon o varnosti cestnega prometa, ki o odbojnih telesih govori v 97. členu:

(5) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek organizator skupine pešcev, če skupina ni osvetljena, kot to določa tretji odstavek tega člena.

(2) Pešec, ki ponoči hodi zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju, kjer ni pločnika ali pešpoti, po vozišču ali tik ob njem, mora nositi na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču, svetilko, ki oddaja belo svetlobo, ki je vidna s sprednje in zadnje strani ali odsevni telovnik živo rumene ali oranžne barve z vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve, ali odsevnik iz prvega odstavka 93. člena tega zakona.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora organizirana skupina pešcev, ki hodi ponoči zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju po vozišču, uporabljati na začetku in na koncu skupine najmanj po eno svetilko, ki oddaja belo svetlobo. Svetilke morajo biti nameščene tako, da jih lahko drugi udeleženci v cestnem prometu pravočasno opazijo.
(4) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek pešec, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

Veliko zdravja smo si želeli v teh dneh. Kaj ko bi še kaj sami naredili kaj za večjo varnost nas in naših otrok!

Aleš Čerin

Sorodni članki:

Ljubljana – mesto kolišč(čk)arjev

Aleš Čerin — Wed, 22 Oct 2008 21:12:25 +0000

Nekdaj, okoli 6500 let nazaj, je bila Ljubljana mesto koliščarjev. Ljudje so si pač uredili domove na Barju, na koliščih.

Sedaj pa se mi zdi, da postajamo mesto količkarjev. Povsod po mestu in tudi na periferiji rastejo količki kot gobe po dežju. Samo tam ne, kjer bi bilo res treba.

Zadnjič sem se peljal s kolesom po Gosposvetski – povsod polno količkov. Ponekje so prav nadležni in so nam zožili kolesarsko stezo za kakšnih 30 cm. Ne vem kakšno funkcijo imajo, ker se ne spomnim, da bi bila ravno ta ulica kdaj zaparkirana. Potem pa na križišču Prešernove in Gosposvetske, pa še po veliko krajih.

Opazoval sem jih celo pot nazaj do Štepanjskega naselja. Tudi pri nas jih je že polno. Sicer so lepi, ne vidim pa prav nobenega smisla v njih – vsaj ne v taki postavitvi. Postavljeni so pa tako, da so bolj zaradi okrasja, kot za kaj pametnega. Ali mi lahko kdo pomaga razumeti smisel teh količkov na slikah spodaj v galeriji?

Po drugi strani pa spremljam norijo parkiranja avtomobilov po pločnikih v Štepanjskem naselju in na Hruševski. Vsak dan je po pločnikih, po katerih hodijo otroci v šolo, polno parkiranih avtomobilov, tako da se jim otroci izogibajo na cesto med drveče avtomobile.

Prav danes sem se peljal mimo avtobusne postaje na Hruševski, ki je bila popolnoma zaparkirana (avtobusna postaja namreč + celoten pločnik), ko je iz njega izstopila velika skupina šolarjev iz Bizovika. Namesto po pločniku so se morali drenjati po cesti. Tudi mamice z otročički so se umikale parkiranim pločevinastim “bogovom” na cesto polno drvečih avtomobilov. Situacija, ki kar kliče po nesreči. Glej zgornjo sliko.

Zakaj pa tu ne bi postavili količkov? Tu bi bili pa resnično potrebni, da bi preprečili nesrečo. Smo jih starši že večkrat zahtevali, tudi preko sveta bližnje osnovne šole, pa nič. Kdo se bo zganil preden se zgodi nesreča? In kje je tu logika?

Aleš Čerin

Sorodni članki:

Zakon omejuje, da varuje.

Aleš Čerin — Fri, 09 May 2008 08:17:29 +0000

Zadnjič sem dobil odlično gradivo po e-pošti. Lično knjižico na 32 straneh z naslovom: Zakon omejuje, da varuje. Zakon o varnosti cestnega prometa: Spoznajte spremembe 2008; Avtorji Andrej Justinek … [et al.] ; Zbral in uredil Bojan Žlender.

Podrobno, pregledno in privlačno so opisane spremembe, ki jih novi zakon prinaša. Spremembe so bolj omejujoče in kazni so višje. Po mojem mnenju pravilno. Najprej napisati zakon, ga uresničevati, vsak dan, pogosto in predvsem najbolj kritične primere. Veliko ljudi pravi, da je lažje “udariti po žepu”, kot pa kaj narediti za preventivo. Tako je, vendar to zaleže. Ozrite se malo po cestah in spoznali boste, da zakon deluje. Potem pa naj policija nadaljuje z izvajanjem zakona, če ne bo učinek zares kratkotrajen.

Sam se trudim, da vozim po predpisih. Včasih mi sicer malo “uide”, vendar bolj iz nepozornosti kot objestnosti. In tudi kazen za prehitro vožnjo sem že nekajkrat plačal (62 km/uro namesto 50 km/uro) – mislim, da okoli 50€. Sedaj bi bilo to 250€ + 3 kazenske točke. Gotovo bom sedaj bolj pozoren. Stvar odločitve, h kateri me zakon spodbuja.

In 12 km/uro, kaj je to? Navidezno nič, vendar kot pravijo v brošuri, je to razlika med hudo telesno poškodbo pešca (ali celo smrtjo) ter pravočasnim zaustavljanjem vozila. Evo to je najbolj bistvena razlika in sam sem brošuro natisnil, pregledal in se bom držal pravil. Pa ne samo zaradi visokih kazni, pač pa zaradi te razlike med življenjem in smrtjo.

Tule si lahko naložite brošuro in jo uporabljate.

Aleš Čerin