PREPROSTOST » voda

Praktični nasveti za varčevanje z dragoceno pitno vodo

Aleš Čerin — Thu, 13 Oct 2011 08:46:40 +0000

Lansko leto v tem času sem pisal o samoumevnosti zdrave vode. Takole mi je pred kratkim v komentar zapisala bralka Teja: “Voda je pri nama cel projekt, ker živiva v hribih in precej oddaljena od civilizacije … Edini vir vode je deževnica, ki jo uporabljava za skoraj vse, razen za pitje in kuhanje, za kar uporabljava studenčnico, ki jo shranjujeva v inox sodu za vino.

Uvedla sva precej sprememb (predvsem v glavi). Najprej sva zamenjala WC kotliček, ki sedaj namesto 6 porabi samo 3 l vode. Verjemite – tudi 3 litre spere vaše drekce :o). Za vse, ki bi radi z vodo varčevali pri spuščanju le-te v WC, pa ne želite zamenjati kotlička (stroški), imam dober nasvet: 0,5l plastenko napolnite z vodo in dajte v kotliček. S tem zmanjšate prostornino in porabo vode. Namig: poskusite z dvema plastenkama, če vode le ne bo dovolj, eno odstranite.

Če v vodo, v kateri kuhate zelenjavo, jajca, testenine itd. ne dodate soli, je ohlajena odlična voda za zalivanje rož. Rožice se bodo razveselile dodatnih hranljivih snovi (še posebej, če ste v vodi skuhali zelenjavo) in se vam zahvalile z lepo rastjo in čudovitimi cvetovi. Tudi vodo za spiranje zelenjave, sadja in mesa ponovno uporabiva za zalivanje rož. Imava pač eno “kanglico” več in vodo zlivava vanjo ter zalijeva, ko je to potrebno.

Za hladne napitke v hladilnik postavite vrč vode. Tako vode ne boste po nepotrebnem spuščali v odtok, medtem ko čakate na za vas primerno hladno vodo.

Pa še nasvet za varčevanje z vodo pri zastareli napeljavi, kjer je treba čakati na toplo vodo: spremenite ritual umivanja. Največ ljudi se najprej tušira in šele nato umije zobe. Zamenjajte vrstni red in najprej umijte zobe (odprite toplo vodo, a vseeno pazite na to, da je ne spuščate po nepotrebnem v odtok). V tem času bo po napeljavi že prišla tudi topla voda, tako da samo smuknete pod tuš :o).”

Komentar je tako zanimiv in poln odličnih nasvetov, ki bodo marsikomu prišli prav. Predvsem tistim, ki so pripravljeni narediti – tako kot Teja kakšno pratično spremembo, predvsem v glavi. Teja hvala!

Takoj v prakso

Sam sem šel takoj ko sem tole prebral v akcijo in v naš kotliček za vodo namestil štiri 0,5 l plastenke napolnjene z vodo. Prvič sem tudi opazil, da imamo pri nas pravzaprav 9 l kotliček. Teja govori, da je celo 6 l prevelik! No vseeno sem volumen vode zmanjšal z 9 na 7 l – kar je za 22 %.

Preprost izračun pravi, da če vsak dan vodo potegnemo 10 x in če to delamo 300 dni na leto, prihranek vode znaša 6.000 litrov na leto. Da se razumemo, to je voda, ki jo brez potrebe spravimo v kanalizacijo, v čistilno napravo in dol po Savi vse do Črnega morja.

Še bolj enostavno je, če popoln izpust vode iz kotlička zadržimo z gumbom, a pri tem je treba razmišljati. Kar je pa za človeka težko. Plastenke, ki “mrtvo hladne” ležijo v kotličku, so bolj PREPROSTA in zato boljša rešitev.

Foto: Christopher Bruno, SXC

Sorodni članki:

Blog Action Day 2010: Samoumevnost zdrave vode

Aleš Čerin — Fri, 15 Oct 2010 05:46:42 +0000

Blogerji z vsega sveta se v okviru akcije Blog Action Day, vsako leto razpišemo o kakšni družbeno pomembni temi. Sam sem do sedaj sodeloval trikrat, leta 2007 o zavedanju odnosa do okolja, pa 2008 o revščini in 2009 o globalnem segrevanju.

Samoumevnost vode

Na Zemlji je okoli 97 % vode ujete v oceane, 2 % je zmrznjene v ledenikih, 1 % je pa vse druge vode. Torej samo ta “ubogi” 1 % jo je na razpolago za pitje. In še ta 1 % svinjamo kolikor se le da.

Zadnjič, ko sem v okviru Socialnega tedna že razpravljal o vodi, sem zapisal, da v Sloveniji iz vsake dolinice priteče pitna voda. Praktično vsa gospodinjstva imamo dostopno vodo iz pipe. Odpreš pipo in priteče sveža, pitna voda. Še precej poceni je.

Po moje nikomur v Sloveniji ni treba hoditi s plastičnimi posodami več kilometrov po vodo, tako kot v mnogih predelih Afrike. Praktično sploh ne razmišljamo o tem, da vode v pipi ne bi bilo. Tako samoumevna je postala … da se iz nje prav norčujemo.

Še voda sama onesnažuje okolje

Seveda ne voda sama, pač pa naš odnos do nje. Nekako moderno je postalo na raznih prireditvah postreči s “plastificirano” vodo, četudi za to ni nobene potrebe. Ritual pitja vode smo naredili tako bolj zanimiv. Marketinško seveda.

“Plastificirana” voda, večinoma ni prav nič boljša, kot voda iz pipe. Celo isti pravilnik velja za vse pitne vode. Nekateri trdijo, da je “plastificirana” celo slabša. Ker stoji pri miru, ker plastika odpušča nekatere snovi vanjo, …

Še več, voda zaprta v plastenke – pravzaprav nič kriva – po nepotrebnem še dodatno onesnažuje okolje. S plastiko, s transportom, … Zaradi naše naravnanosti, zaradi našega odnosa.

Tudi vročo vodo mečemo stran

Pred leti so postale moderne enoročne pipe. Take, da samo z eno ročko reguliramo toploto vode. Skoraj povsod jih imamo. Pa ko si umivamo roke, kdaj pomislimo, da bi – če ne potrebujemo tople vode – ročko potisnili v smer hladne vode? Ne, ker take reči kot je umivanje rok delamo nekako avtomatsko. Tako velikokrat vroča voda sploh ne priteče do naših rok, ampak se zadrži v stenah, kjer se lepo hladi, s tem pravzaprav greje zidove, zidovi grejejo prostor in poleti te prostore hladimo. Da nam ni preveč vroče. Pa gre energija.

Kaj storiti?

Uporabljati glavo in se malo zavedati kaj delamo.

Foto: www.sxc.hu (kapljica)

Sorodni članki:

Socialni teden – Preživeti ali zaživeti?: O vodi

Aleš Čerin — Fri, 10 Sep 2010 07:49:15 +0000

Tema letošnjega Socialnega tedna je namerno provokativna. Z besedico ‘ali’ namesto ‘in’ ter z vprašajem na koncu namesto piko. Preživeti, bi rekel, kljub krizi, ki smo jo zakuhali (namreno ne pravim: nas je doletela), v Sloveniji in nikjer v razvitem svetu ni težko. Kar nas “tepe” je naša lagodnost, naš morda že kar v gene zapisan način preživljanja življenja v komodnosti, ki si ga na nekaterih koncih sveta ne morejo niti zamisliti. In iti iz odličnega v malo slabše je grozno.

O vodi

Pa začnimo pri osnovni “surovini” za življenje – vodi. Ko greš po naši domovini takole peš iz vsake dolinice priteče sveža, čista, pitna voda. Iz (žal ne več čisto vseh) pip tudi priteče pitna voda. Pha, to ni nič, boste rekli.

Pa poglejte malo okoli po svetu. Saj ni treba iti zelo daleč. Že v Kijevu v Ukrajini, kjer sem delal, iz pip ne teče pitna voda. Vsaj ne taka, ki bi jo človek brez pomisleka uporabil. Ljudje jo za pitje in kuhanje kupujejo na ulici – “kvazi” prečiščeno. Mimo trimilijonskega mesta sicer teče gigantski Dnjeper, ki pobere ogromno nesnago na svoji dolgi poti in to ljudje – malo prečiščeno seveda – dobijo v pipe. Sam sem si komaj upal umivati zobe s to vodo.

O razmerah v podsaharski Afriki raje ne bi govoril. Je že Tomo Križnar s filmom Darfur – vojna za vodo in tudi s tole fotografijo vse povedal. Z osnovno surovino za življenje, s katero se ubada velik del sveta, v Sloveniji nimamo nobenih težav.

Pa mi sploh kdaj pomislimo, da bi vode ne bilo dovolj, da voda ne bi bila čista, da zjutraj ko vstaneš, nimaš kaj spiti, ali pa da se je treba odpraviti po vodo v nekaj 10 kilometrov oddaljen vodnjak? Jaz nikoli. Verjamem, da velik del Slovenk in Slovencev tudi ne. Večje težave v našem delu svetu imamo z “zaživetjem”. Morda prav zaradi tega, ker nam osnovne življenjske dobrine – kot je voda (in voda prav dobesedno) “priletijo z lufta” in se ne zavedamo, da bi pravzaprav morali biti hvaležni.

Moja predavanja

Še malo reklame za moja predavanja v okviru socialnega tedna:

Torek, 14.9. ob 19h: Predavanje (+pogovor): Podjetje moja družina: voditi družino kot podjetje?, Žiri
Sreda, 15.9. ob 19h: Predavanje (+pogovor): Podjetje moja družina: voditi družino kot podjetje?, Zgornja Besnica pri Kranju
Sobota, 18.9. dopoldne: Zaključni seminar v Celju: Blog kot oblika družbene participacije

Povabilo

Če kdo želi, se lahko pelje z menoj v Žiri ali Zgornjo Besnico. Odhod je iz Ljubljane. Imam še 5 prostih mest v avtu. Pošlji e-pošto na ales@cerin.si. Ekološko!

Imaš svoj blog?

Priduži se blogerskemu Socialnemu tednu. Prijavi ga!

Sorodni članki:

Viva Eco – The Bright Side of Eco-Friendly Living

Aleš Čerin — Wed, 11 Mar 2009 18:18:37 +0000

Tale čudovit eko blog sem našel danes na spletu.

Ustvarjajo ga slovenski ustvarjalci zbrani okoli “People for Earth“. V angleščini.

Bravo Sabina in prijatelji!

Tale članek govori o vodi (kemijsko H2O), za katero smo včasih rekli, “da še za v čevelj ni dobra” (nekateri ljubitelji bolj “žlahtnih” pijač še vedno tako govorijo).

Voda, čista seveda, bo čez nekaj desetletij verjetno ena najbolj cenjenih “kemičnih substanc” na svetu. Govori se, da naslednja svetovna vojna ne bo za nafto, ozemlja, rude, … pač pa za vodo.

Sedaj je čas, da pomislimo kako jo trošimo, kaj lahko sami naredimo, da zmanjšamo porabo, da je ne svinjamo s kemikalijami. Spomnite se na razne kemikalije, ki jih vlivate v vodo: čistilci in odiševalci WC-ja, kemikalije za čiščenje odtokov, pralni praški v neizmernih količinah, celo zobne paste se vsak dan na tone zlije v odtok, …

Kaj lahko naredimo? Komentirajte! Še prej pa preberite odličen članek z bloga Viva Eco.

March 22nd 2009 is the World Water Day. The topic this year are waters that cross borders and link us together. This is perfect opportunity for an article about water, to remind us of the importance of water in our life.

What comes to your mind when you think about water?

A chemical substance essential for the survival of all known forms of life reveals itself so many different, breathtaking forms. Ocean, lakes, river, waterfalls, rain, waves, snow, raindrops, icebergs, fog, clouds, dew, steam, hailstone …

People who live in areas abundant with water take it for granted. It’s about time that we change our attitude and start appreciating every drop of it. Here are a few good reasons why.

According to Wikipedia , water is an important substance on our planet. It covers 71% of the Earth’s surface It is found mostly in oceans and other large water bodies – the oceans contain 97.2% of the Earth’s water, glaciers and polar ice caps 2.4%, and other land surface water such as rivers, lakes and ponds 0.6%. But the humanity is already faced with water crisis due to scarcity of usable water and water pollution.

Viva Eco, Feb 2009Preberi si celoten članek o vodi.

Aleš Čerin

Sorodni članki:

“Invention is the Mother of Necessity”

Aleš Čerin — Wed, 20 Jun 2007 07:38:54 +0000

Citat iz naslova sem pobral pri ministru Žigi Turku, ki je imel na otvoritvi “Regionalne konference o inovacijskem novinarstvu v Ljubljani”, sicer briljanten govor. Ne strinjam se v celoti s tem stavkom.

Seveda, se da izjavo pravzaprav razumeti na dva načina*:

“Izumimo nekaj za kar uporabnosti še ne poznamo. Morda nam bo prišlo še kako prav kdaj v prihodnosti. Nekdo bo moral “izumiti” še praktični način uporabnosti izuma.”
“Izumimo nekaj, potem bomo pa že našli način (marketing, …) kako to vsiliti ljudem. Ko bodo ljudje ugotovili, da tega pravzaprav ne rabijo, smo mi že zaslužili.”

Rad bi komentiral ta drugi način razumevanja zgornjega citata. Sam se zavzemam za preprostost bivanja v smislu:

da naj bo “življenje posameznika tako preprosto kot se da (vsak posameznik definira svojo stopnjo preprostosti)”,
pomena človekove vpetosti v naravno okolje.

Naj navedem enega od primerov, ko so najprej nekaj izumili, nato pa poiskali ali bolje rečeno prepotencirali potrebo. Temu je sledila neverjetna poraba in seveda zaslužek. Izum ni ne vem kako tehnološko zahteven. V mislih imam stekleničenje navadne pitne vode.

Celo na Norveškem so uspeli “izumiti” potrebo po pitju ustekleničene vode (primer prodaje “Imsdal” vode – črpajo jo iz jezera!), četudi je znano, da je na Norveškem praktično vsa voda iz pip odlične kakovosti (ne samo užitna). Prav nobene dejanske potrebe ni, da bi ljudje pili ustekleničeno vodo.

Marketinška industrija je potrebovala kar 10 let, da je prepričala ekološko osveščene Norvežane, da so sprejeli pitje ustekleničene vode. Kako? Poslužili so se reklame z lepo, fit žensko in ustvarili podobo, da je pitje ustekleničene vode zdravo ter uporabili zanimiv slogan: “Natural machinery runs best on Imsdal water.”

Takole približno deluje korporativni inovacijski stroj:

odkrij ali poišči latentno potrebo (npr.: ljudje potrebujejo vodo),
vplivaj na latentno potrebo z agresivnim marketingom (lepa, fit ženska, slogan (npr.: njeno telo bolje teče na Imsdal vodo), stalno ponavljanje, …),
ustvari kar zadovolji latentno potrebo (različne oblike steklenic, dizajn zamaška, ki omogoča pitje med tekom, kolesarjenjem, lep dizajn, sistem distribucije).

Prav podobno je pri nas. Menim, da so slovenske pitne vode zelo dobre (strinjam se, da ne prav povsod) in ni tako velike potrebe po pitju ustekleničenih vod, kot se jih dejansko proda. In baje je večina vodovodnih vod pravzaprav boljše kakovosti kot ustekleničenih.

Eko pomisleki:

Koliko stane polnjenje vode?
Koliko stane produkcija in prevoz plastenk, zamaškov, nalepk?
Koliko stane distribucija vode (voda je pravzaprav zelo težka za prevoz)?
Koliko stane zbiranje in predelava praznih plastenk (žal je tega premalo)?

Še nekaj podatkov o obremenjevanju okolja z plastenkami od vode najdeš tukaj.

Vesel bom, še drugih primerov, ko so najprej izumili nekaj potem pa še potrebo. Kar na dan z njimi!

*Vesel bom še drugih razlag.

Sorodni članki:

Čistili smo odtoke – kemija prav povsod?

Aleš Čerin — Mon, 26 Feb 2007 00:30:09 +0000

Zamašili so se nam odtoki v lijakih. “Kupi “XY”* odmaševalec odtokov in zrihtaj” mi pravi žena. Seveda, znana reklama ji priplava na površje zavesti. Spet kemija. Ali mora biti res prav povsod? In vedno? In kam odmaševalec odteče po uporabi? V reke, kam pa!

*Ne želim delati reklame za kakšno blagovno znamko.

Drugačen pristop

S sinom (13 let) sva se tako lotila odmaševanja vseh odtokov po hiši (5). Kar tako ročno. Orodja pravzaprav ne potrebuješ. Samo izvijač in staro zobno ščetko.

Postopek: odviješ odtok pod umivalnikom, razstaviš ga na “prafaktorje”, podrgneš malo s ščetko, splakneš z vodo in nazaj sestaviš. Ca. 10 minut dela/na odtok. Brez kemije! Sin se je tega igraje naučil. In pa tega upam, da prav povsod pa res ne rabimo kemije.
Rezultat:

Čisti odtoki.
Nobenih dodatnih kemijskih izpustov iz gospodinjstva (ni obremenjavanja okolja).
Nobenih stroškov :-); privarčevali smo od 6-11€ (odvisno ali uporabiš tekoč odmaščevalec ali v obliki pene).
Nobenega obremenjevanja okolja s plastično embalažo odmaševalca + nobene porabe energije potrebne za njegovo proizvodnjo in distribucijo.

Eko izračun: Če 3x letno čistite 5 odtokov (mi jih) in to delate 50 let:

Porabite in zlijete v odtoke okoli 300 litrov zelo koncentrirane kemikalije, ki obremenjuje okolje direktno in indirektno (jo je treba proizvesti in distribuirati – poraba energije);
Zapravite med 900 – 1650 € denarja. In to samo za čiščenje odtokov.

Nasvet: Ne kupujte odmaševalcev za odtoke in se tega dela lotite ročno. Prav nič hitreje ne gre s kemijo. In pa uporabljajte glavo in ne sledite slepo reklamam, ki usmerjajo način našega življenja.

Imate tudi vi kakšno eko idejo? Povejte jo!