PREPROSTOST

Z vlakom se odpelješ od doma, nazaj prideš pa peš

Tole kar pravim v naslovu mi je bilo vedno zanimivo, pa še nikoli nisem izvedel. In ravno tega sva se s sinom lotila včeraj. Od doma sva odkorakala (začela sva kar peš) do ljubljanske železniške postaje. Vmes sva ugotovila, da sva malo pozna in da vlaki ne čakajo, zato sva skočila na mestni avtobus.

Pot iz Laz preko Janč in Javorja do Sostra je zanimiva in lepa. Veliko osamljenih kmetij in ljudi sva srečala na poteh, ki kažejo žalostne življenjske zgodbe. Alkohol ubija ne samo na cestah pač pa ubija življenje tudi na podeželju.

Z internetom je tako kot s trgovino …

Pa to ni res kako pametni so danes otroci! Danes sem imel priliko deliti svoje izkušnje s področja internetnih orodij (wiki) z mladim fantom, gimnazijcem iz prvega letnika odlične gimnazije, sinom naših družinskih prijateljev.

Fant je bister in takoj “kapira”, stvari ga zanimajo, je umirjen (glasbenik), nadarjen za mnogo reči. Seveda je wiki in druga sodelovalna orodja (npr. sodelovalne miselne vzorce) tehnično takoj dojel in se jih naučil uporabljati, četudi ni kakšen računalniški “geek”. A kar me je presenetilo: takoj je dojel tudi koncept 2.0, koncept sodelovanja, deljenja znanja, soustvarjanja.

Še več, fant je pokazal na modrost, ki je marsikateri odrasli nima: pomen obvladovanja samega sebe.

Gregor Čušin: Jona, besni prerok nas kristjane zadane “v živo”

Gregor Čušin nas z novo mono(z)dramo Jona, besni prerok, v kateri se navezuje na svetopisemsko zgodbo o preroku Joni, zdrami, v nas “zareže” prav do kosti in nas pravzaprav “posesa” v razmišljanja o naših osebnih Ninivah. Gregor Čušin je seveda prvovrstni dramski igralec, a predvsem angažiran kristjan, ki nas (kristjanov) ne špara in nam ne prizanaša.

Od Hagade, preko Evangelija po Čušinu in Pešca se Gregor Čušin razvija v vedno bolj ostrega slovenskega preroka. Kako potrebujemo takih čvrstih, veselih in neprizanesljivih kristjanov! Da nas zdramijo, da se zdrznemo in začnemo premišljevati. Pot, ki jo kaže Čušin je prava: začeti pri sebi, se nasloniti na božjo besedo, ki jo imamo na zapisano v Svetem pismu in biti zgled. Pravim: “Trda je ta beseda, dragi Čušin, a na mestu.”

Predstavo priporočam vsem – verujočim in neverujočim. Vsakdo ima priložnosti poiskati svoje “Ninive”.

Umberto Galimberti: Mladih podnevi ne potrebuje nihče

V elektronski poštni nabiralnik sem dobil tale intervju, ki je bil 13.10.2009 objavljen v ONI, prilogi Dela. Hvala ONI za odličen intervju.

V njem avtor knjige “Grozljivi gost: nihilizem in mladi” Umberto Galimberti, ugledni italijanski filozof govori o generaciji, ki je nihče ne potrebuje in upošteva – generaciji mladih.

Če si starš, vzgojitelj, učitelj ali si kakorkoli povezan z mladimi, si vzemi 10 minut časa in si intervju preberi v celoti. Odlično za razumevanje mladine. Nam daje možnost za spremembe.

Mami prebere domače branje in mi pove obnovo

Mlado dekle Petra v komentarju na članek “Slušalka v ušesu …” pravi: “Moji sošolki na primer, mama prebere domače branje in ji potem pove obnovo. Moji starši tega niso nikoli podpirali in tudi meni se zdi neumno, saj se pravzaprav učimo zase.”

Neverjetno, da ima mlado (sklepam, da je še v osnovni ali srednji šoli) več pameti, razsodnosti in znanja o vzgoji otrok kot prenekatere matere in očetje.

Katerih izkušenj starši ne omogočimo svojim otrokom? Ali ni to pravzaprav kriminalno dejanje?

Slušalka v ušesu …

Predstavljajte, da ste učitelj in da sprašujete otroka z malo daljšimi lasmi. Odgovovarja pravilno, vendar se vam odgovori zdijo nekako nenaravni, kot bi bili prebrani iz knjige. Posumite, da nekaj ni v redu in ga prosite naj umakne lase. Zagledate žico, ki vodi iz ušes pod obleko. Otroka zapišete v dnevnik zaradi uporabe nedovoljenih sredstev med spraševanjem.

Zgodba se tu ne konča, pač pa šele dobro začne …

E6: Preden se odpravite na treking dolg 190 km

V zapisu o našem pohodu po E6 od Županove jame do Strunjana sem obljubil, da bom napisal kaj o tehnični opremi za spanje, pripomočkih, fintah proti žuljem, teži nahrbtnikov, …

Resnično se mi zdi pomembno, da se nekaj reči premisli, preden se odpravi na tako pot. Predvsem pa dober premislek prepreči marsikatero težavo na poti in pot naredi bolj prijetno. Pa sem se vsedel, dobro premislil in zapisal.

Želim, da vam tale zapis pomaga, da se lažje odpravite na dolge poti. Prepričan sem, da boste pripravljeni (fizično, psihično in praktično) na poti uživali. Tako kot mi.

E6: Pol milijona korakov, srečevanja, prijateljstvo, veselje, ponos

Letos smo dokončali kar smo leta 2007 začeli, v letu 2008 nadaljevali. Pohod po slovenskem delu E6.

V enem kosu smo prehodili pot od Županove jame pri Grosupljah do Strunjana na obali. V šestih dneh (razdeljeno v 7 dni) smo prehodili 190 km. Ekipa je skoraj enaka kot lani: štirje otroci od 9 do 15 let in dva odrasla. Med potjo se nam je pridružil avstrijski pohodnik Peter, kar je vneslo mednarodno razsežnost v naš tim.

Opis naših dogajanj na poti, naši občutki, naša srečevanja in čudenje nad neverjetno vztrajnostjo otrok.

Kahlil Gibran: Vaši otroci niso vaši otroci

“Vaši otroci niso vaši otroci. Sinovi in hčere klica Življenja k Življenju so. Po vas prihajajo, a ne od vas. Čeprav so z vami, niso vaša lastnina.

Lahko jim darujete svojo ljubezen, toda ne morete jim dati svojih misli, kajti oni imajo svoje misli. Lahko sprejmete njihova telesa, ne pa njihovih duš, kajti njihove duše že prebivajo v hiši jutrišnjega dne, ki je vi niti v svojih sanjah ne morete obiskati. …”

Tole, zame izjemmno navdihujoče besedilo Kahlila Gibrana v knjigi Prerok o vzgoji otrok, je lahko pravi vir moči pri vzgoji otrok. Če se dovolj poglobimo vanj, če ga prav razumemo, če ga vtkemo v svoja prizadevanja pri vzgoji otrok, se mi zdi, da ne moremo zgrešiti.

Mojster Gibran je pravzaprav izjemno tenkočutno spoznal najpomembnejše pri vzgoji otrok. Kateri so tisti glavni poudarki, ki jih jaz vidim?

Mlad fant o gasilcih in gasilstvu

Ob pomoči po poplavah v Železnikih, sem bil navdušen nad požrtvovalnostjo, zagnanostjo in znanjem gasilcev. Od takrat naprej sem tudi sam korenito spremenil svoje mnenje o njih.

Pa sem povabil mladega fanta, navdušenega gasilca Uroša Ješeta, da predstavi svoj pogled na gasilce in gasilstvo. Hvala Urošu za njegov pogled.

“Sem 20-letni študent strojništva. Živim v vasi na robu Ljubljane in sem od 6. leta dalje aktiven član prostovoljnega gasilskega društva. Očitno je, da sem z gasilstvom precej povezan. Naj vam predstavim moj pogled in odnos do gasilcev, gasilstva in tudi do ljudi, ki jih gasilci srečujemo…

Učenje je postopna rast in ne skok

Moj mlajši sin je zelo ročno spreten. Je razmišljujoč, se pripravljen učiti, vedoželjen in dovolj discipliniran, da stvari spravi v življenje. Tako izdela kakšno leseno letalo, avtomobil, sedaj pa se je lotil čolna. Zanimivo se mi zdi, da kar sam nariše načrt, gre v trgovino, kupi material in začne delati.

Pa sem zadnjič pogledal njegov načrt za čoln in opazim, da bo čoln nekam preveč oglat in ga opozorim, da mora biti lupina čolna bolj zaobljena, da lepo “reže vodo”. Njegov odgovor me je popolnoma presenetil in se je glasil nekako takole: “Se še učim. Ali si ti vsakič že prvo stvar naredil prav?”

Kaj sem se danes naučil pri nogometu s sinom?

S 15-letnim sinom, ki je tako močan (ali pa še močnejši) kot jaz, v teh dneh skoraj vsak dan igrava nogomet. Kar na domačem nogometnem igrišču, ki je malo manjši kot rokometno, goli so tudi malo manjši kot rokometni in igrava 2 x 10 minut. Ena – na – ena. Izjemno utrudljivo zame. Sina je težko “nafintirati” in “predriblati”, je hiter in okreten. Imava tudi nekakšen tihi dogovor, da igrava tako bolj “po moško”, kar pomeni bolj na trdo, tako da ne kličeva za vsak dotik “favl”, obenem pa seveda nisva groba.

Voditelji spodbujamo “možgane na off”

Od voditeljev v podjetjih in tudi od staršev v vlogi voditeljev sodelavci ali otroci pogosto pričakujejo odgovore kar “na pladnju”. Pridejo in še preden sploh kaj pomislijo, izpostavijo problem (ki je pravzaprav izziv) in pričakujejo odgovor na vprašanje: “Kaj (ali kako) naj naredim?”. Kako rado nas voditelje zanese v odgovor v smislu “Tole (takole) naredi … !”

Kaj se naši sodelavci ali otroci iz našega obnašanja naučijo?

Primer Susan Boyle: Ali smem kar preprosto soditi po videzu?

Kar nekajkrat sem v zadnjih tednih dobil enak izziv: “Ali lahko sodim človeka kar po zunanjem videzu?”

Najprej Susan Boyle, 47 letna Škotinja ne najbolj prijetnega videza, a z angelskim glasom. Gospodična je zmagala na tekmovanju talentov “Britains Got Talent”. Ženski neprivlačnega videza so se na začetku prav vsi posmehovali – voditelji, gledalci v dvorani, ko pa je začela peti, so onemeli in nekateri tudi zajokali.

Slavko Rebec: A se z mulci sploh da pogovarjat’?

Včeraj sem bil na izjemnem predavanju mag. Slavka Rebca, rektorja katoliške gimnazija Vipava s provokativnim naslovom: A se z mulci sploh da pogovarjat’?

Slavko je izkušenj poln vzgojitelj, ki ga mnogi poznamo tudi iz njegove skavtske “kariere”. Izhaja iz paradigme, da se “z vsakim mladim da delati” in da je “razumevanje med ljudmi mogoče”. To vplete v prav vsako misel.

Skavtstvo je moj način življenja

Prijateljica, prazaprav sestra v skavtstvu, Judita Kač, že dolgo skavtinja, takole opisuje skavtstvo in svojo skavtsko pot. “Skavtinja sem že petnajst let. Precej let sem bila aktivna skavtska voditeljica najmlajših skavtkov (volčičev), bila sem tudi stegovodja, vsi moji otroci so skavti.

Včasih maček Muri in Neca Falk: ob čem pa odraščajo otroci danes?

Legendarna pesem otroštva naših otrok. PREPROSTA, razumljiva, kakovostna. Odlično besedilo Kajetana Koviča, krasna glasba Jerka Novaka ter izvrstna izvedba Nece Falk. Skupaj z odlično slikanico z ilustracijami Jelke Reichman. Zmagovalna kombinacija iz leta 1984.

Otroci vladajo staršem

Neža Maurer, naša znamenita pesnica, je bila tudi dolga leta učiteljica in ima veliko izkušenj z mladimi. V odličnem intervjuju v Reporterju takole govori o vladanju otrok staršem: “Ne vem, ni mi jasno, zakaj so starši tako predali oblast otrokom…”

Očetje, nazaj v družine!

Ko sem gledal tale 30 sekundni video, sem se najprej prestrašil (pazite otrok zelo kriči!), potem nasmejal (zelo grenko), na koncu pa pošteno zamislil. Prava groza, če bi bilo tole res. Očetov ni več. Očetje so odšli iz družin …

PETICIJA: Dajte risanke nazaj!

Ja, sedaj se je pa POHLEP (poleg nekaterih znanih internetnih portalov) prijel še naše nacionalne RTV. Ali jih zato plačujemo, da bodo namesto risank v udarnem otroškem času vrteli limonade? Sem razočaran.