PREPROSTOST » wiki

Google Wave ni bil dovolj preprost za uporabo?

Aleš Čerin — Thu, 05 Aug 2010 10:05:31 +0000

Google Wave, z velikim pompom pričakovano Googlovo spletno aplikacijo za komunikacijo v realnem času (real time communication) in za sodelovanje, Google ne bo več razvijal. To je bilo objavljeno na uradnem Googlovem blogu včeraj popoldne.

Posamezniki in majhna podjetja smo si veliko obetali od tega orodja, ki je sicer prineslo radikalne spremembe v svet sodelovalnih orodij (npr. delitev slik in ostalih medijev v realnem času, sodelovanje pri kreiranju besedil v realnem času, …), a ga uporabniki enostavno nismo sprejeli, ker po moje ni bil dovolj PREPROST za uporabo, ker ljudje enostavno nismo videli smisla in prednosti pred drugimi orodji (npr. wiki).

Na Googleovem uradnem blogu so objavili da, “niso zaznali take posvojitve s strani uporabnikov, kot so si jo želeli” in da “ne načrtujejo nadaljevanja razvoja Wave-a kot samostojnega projekta, pač pa ga bodo dali na razpolago uporabnikom kot odprtokodni program.”

Sam sem se zelo zgodaj vključil v testiranje Google Wave-a, a me je takoj odbil s svojo nerodnostjo. Enostavno nisem videl prednosti – tako na “prvo žogo”. Nisem opazil bistvene prednosti pred drugimi orodji. In v tem informacijsko tehnološkem svetu vedno bolj šteje PREPROSTOST uporabniške izkušnje. Super!

Google bo gotovo našel nove poti v svet socialnih orodij, kjer je pravzaprav kto gigant izrazito pogorel. Še posebej v primerjavi z velikani kot sta Facebook in Twitter.

Je pa zanimivo kolikokrat tudi gigant Google “brcne v temo” (tudi Google Buzz, pa celo brskljalnik Google Chrome nista ne vem kakšni perli), a se zdi da se ne sekira preveč in lepo objavi, da se ne gre več. Pravi podjetniki – brcnejo v temo, priznajo, da to ni to in gredo naprej.

Sorodni članki:

5 preprostih, odličnih in zastonjskih orodij

Aleš Čerin — Tue, 15 Jun 2010 07:07:04 +0000

Sem že pisal o težavah, ki jih povzroča zastonjskost, pa vendar bi rad v teh kriznih časih rad populariziral prav to – uporabo zastonjskih orodij.

Kot rečeno v zapisu Zastonj? To pa je problem!: ” … da smo ljudje že toliko zapadli pod vpliv denarja, da znamo vrednost stvari, storitev, (celo odnosov?) postaviti edino skozi finančno ovrednotenje. In če je kaj zastonj, tega finančnega ovrednotenja ni, se nam po tej logiki zdi, da je brez vrednosti že kar samo na sebi.” Prav zato, vam danes predlagam 5 orodij, ki meni pridejo zelo prav in sem jih dobil zastonj.

1.Wordpress blogerska platforma: S svojo preprostostjo uporabe mi je omogočila, da sem lahko samostojen uporabnik in celo kreator spletnih strani.

Kar nekaj sem jih že spravil skupaj: blog Preprostost, poslovno stran mojega podjetja Edusatis, pa stran naše župnije, za prijatelja Klemna Matka, ki ima turizem na kmetiji, pa za rejce ovc, laboratorij Chemilab …

Platformo lahko naložite tule, pa še na tisoče vtičnikov, ki prinašajo dodano vrednost strani. Vse zastonj.

2. TikiWiki platforma za omogočanje wikija: Sam ga uporabljam za sodelovanje s svojimi strankami in ga celo pomagam vpeljevati v podjetja. Primer si poglejte na Edusatis Wiki.

Da se malo pohvalim – prevedel sem jo v slovenščino. TikiWiki si lahko naložite tule.

3. FreeMind – orodje za kreiranje miselnih vzorcev: Kdor ima rad miselne vzorce, bo navdušen.Več o programu in brezplačno nalaganje Freeminda tukaj. Za delovanje potrebujete tudi Javo.

4. SlideShare – orodje za deljenje PowerPoint prezentacij: Ukvarjam se z izobraževanjem in svetovanjem. Velikokrat uporabim prezentacije, ki jih delim s svojimi strankami, pa tudi z drugimi. SlideShare omogoča, da to naredim hitro, učinkovito in tudi, da ga lahko vključim v prispevke na blogu.

Primer:

HPLC Osnove SŠFKZ Aleš 18.3.2010Več prezentacij od Aleša Čerina.

5. Doodle – orodje za enostavno planiranje dogodkov “… kot je recimo sestanek vodstva, poslovno kosilo, konferenčni klic, družabno ali družinsko srečanje.” Najdete ga tule.

Ali imate tudi vi kaj kar bi radi podelili z nami? Vpišite kar med komentarje.

Foto: PhotoXpress

Sorodni članki:

Boj enciklopedij: Britanika proti Wikipediji

Aleš Čerin — Mon, 02 Feb 2009 09:32:42 +0000

Tudi Britanska enciklopedija Britanika, ki je plačljiva (51€/leto) se odpira v internet. Vabijo svoje bralce, da prispevajo k večji točnosti enciklopedije.

Seveda bralci ne bodo imeli kar direktne možnosti objave ali kot pravi Jorge Cruz, predsednik Encyclopaedia Britannica: “Mi se ne odrekamo svoje odgovornosti kot izdajatelji ali, da bi jo pokopali pod sedaj modno paradigmo ‘modrosti množic ‘. Verjamemo, da je ustvarjanje znanja sodelovalen process, vendar ne demokratičen.”

Gradivo bodo najprej pogledali strokovnjaki, ki ga bodo odobrili. Bralci, ki prispevajo bodo nagrajeni s promocijo - biti strokovnjak na svojem področju. Očitno ne bo nič z množičnostjo.

Očitno Britanika skuša ujeti zaostanek za popularno Wikipedijo, prosto enciklopedijo, ki jo vsakdo lahko ureja in ki pravzaprav temelji na demokratičnosti in ‘modrosti množic ‘.

Sam imam občutek, da bo Britannica težko sledila Wikipediji. Zakaj? Po moje je za to več razlogov:

Britanika je plačljiva, Wikipedija pa zastonj. Razlika v kvaliteti ni očitna. Strast ljudi, da bi prispevali Britaniki bo po moje bistveno manjša. Sam se vprašujem, zakaj bi nekaj prispeval Britannici, da bodo služili z mojim delom in ne Wikipediji, ki je zastonj – za vse. Strast prostovoljcev torej pri Britaniki odpade.
Wikipedija ima nizek prag vstopa za prispevanje – samo prijava in že lahko delaš. Izjemno hitro in PREPROSTO. Prav nobene odobritve. Tako seveda privabijo ogromno prostovoljcev, ki prispevajo.
V Wikipedijo lahko prispevaš tudi anonimno. Zdi se, da to omogoča vandalizem in resnično ga je nekaj. Vendar, kdor je že napisal kakšen članek na Wikipedijo ve, da je očitno na delu zagnana skupina predanih ljudi, ki pokrivajo svoja področja in pomagajo, da do vandalizma ne pride, da te opozorijo, če članek ni v skladu s standardi Wikipedije. Če vztrajaš pri neumnostih, ti prepovejo dostop … Kar nekaj mehanizmov ima Wikipedija vgrajenih, ki onemogočajo neumnosti ali jih vsaj zmanjšujejo.
Več o delovanju Wikipedije in o zagotavljanju točnosti Wikipedije.
Wikipedija ima ogromno vsebine: v angleški verziji skoraj 3 milijone člankov (2,723,014), celo v slovenski verziji imamo več kot 70.000 člankov (70.269 ), kar je za nas ogromno. Zdi se, da je v Wikipediji prav vse.
Kaj pomaga točna enciklopedija (kar naj bi Britanika bila), če pa ni vsebine, ki te zanima – sploh pa ne zastonj. To pritegne vsak dan nanjo ogromno ljudi (je 8. najbolj obiskano spletno mesto na svetu) in med njimi se vedno najde dovolj takih, ki prispevajo.

Sam sem tudi navdušenec za wiki na vse možne načine in ga pri svojem delu vsakodnevno uporabljam. Zato ker je PREPROST za uporabo in učinkovit. Samo ‘modrosti množic’ se ne smeš bati.

Aleš Čerin

Sorodni članki:

Wikivir – dragocena zbirka leposlovnih besedil

Aleš Čerin — Fri, 09 Jan 2009 09:09:37 +0000

Bi se radi spomnili šolskih dni in prebrali na primer črtico Skodelica kave, Ivana Cankarja ali pa pesem Soči, Simona Gregorčiča? Morda pa otrok potrebuje v šoli kakšno Bajko ali povest o Gorjancih, Janeza Trdine? Ali pa bi prebrali Visoško kroniko Ivana Tavčarja?

Kje vse to dobiti, če nimate ravno knjige na knjižni polici? Krasna rešitev: Wikivir.

Kaj pravijo o Wikiviru avtorji?

Wikivir (angleško Wikisource) je eden izmed projektov, ki jih poganja neprofitna fundacija Wikimedija. Projekt služi kot odprto skladišče izvornih besedil v kateremkoli jeziku, ki jih lahko vsakdo ureja:

knjige – leposlovje, znanstvene, leksikone, slovarje, enciklopedije…

listine – dopise, deklaracije, ustave, statute…

pisma – korespondence avtorjev…

posamezna besedila – pesmi, črtice, novele, osnutke…

arhivsko gradivo

kakršnakoli druga besedila…

Paziti je potrebno na avtorske pravice. Najbolj zaželena besedila so tista v javni lasti ali pod dovoljenjem GFDL. Proste slike, fotografije, razglednice ter avdio in video datoteke pa lahko nalagate v Zbirko tovrstnega gradiva.

In kot zadnje: prispevate lahko tudi lastna besedila.

Wikivir je narejen v obliki wikija, ki ga lahko vsakdo na PREPROST način dopolnjuje, popravlja in ureja. Pridružite se in prispevajte. A ni wiki nekaj čudovitega?

Za sodelovanje lahko wiki uporabite tudi v:

povsod, kjer je zaželjeno SODELOVANJE med ljudmi.

Aleš Čerin

Sorodni članki:

Wiki stranski produkt: lepota Porta

Aleš Čerin — Tue, 16 Sep 2008 11:30:20 +0000

Prejšni teden sem bil v Portu na Portugalskem na WikiSym 2008, odličnem simpoziju o wikiju. Več o vsebini sem pisal na blogu Sodelovanje 2.0:

Rad bi delil z vami nekaj utrinkov iz prelepega mesta na obalah reke Douro, preden se izlije v Atlantik.

Porto je seveda znan po portovcu, odličnem sladkem vinu, ki ga pridelujejo na obalah reke Douro in starajo več let v slavnih kleteh prav v Portu.

Še bolj od lepot zidovja in sladkosti portovca, pa me je navdušila prijaznost, odprtost in preprostost ljudi.

Hiške v centru Porta

Na obali Atlantika

Eifflov most v Portu

Barvitost Porta

Z druge strani reke Douro

Klet v kateri starajo znameniti portovec Sandeman

Aleš Čerin

Sorodni članki:

Wiki – vsi lahko pišemo eno knjigo

Aleš Čerin — Thu, 13 Dec 2007 12:12:03 +0000

Naletel sem zanimivo knjigo “Knowing the Knowledge” avtorja Georgea Siemensa. Knjige še nisem uspel prebrati, je ne bom komentiral, jo bom pa vzel za iztočnico za razmišljanje o množičnem sodelovanju in odprtem pristopu pri trženju in tudi pisanju knjige.

Avtor je knjigo napisal in jo izdal v tradicionalni papirnati obliki – lahko jo kupite pri Amazon.com in stane 31.94 $. Lahko pa jo popolnoma zastonj naložite z avtorjevega bloga. Če želiš knjigo zares naložiti v pdf obliki, klikni na tole povezavo.

Še več: avtor je knjigo predelal v wiki obliko (“In the spirit of practicing what I preach, I have made the entire book available in a wiki – for readers to comment on, react to, or improve the text.”), kjer jo vsi , ki se prijavimo lahko komentiramo, reagiramo na vsebino ali popravljamo. Skratka: soustvarjanje knjige. Množično sodelovanje pri nastajanju novih znanj. Odprtost, tudi v smislu odprtega prostora.

O moči množičnega sodelovanja smo govorili tudi na konferenci Slovenskega združenja za kakovost v Portorožu – v sekciji Inovacijska klima.

Danilo Tič je kot primer opisal sodelovanje predanih ljudi v Slovenski Bistrici, kjer so z množičnim sodelovanjem ustvarili na primer plezalno steno, vredno 90.000 €.

Torej kaj naj ustvarimo skupaj? Predlogi?