PREPROSTOST » zeleno

Stickies: ekološki rumeni listki za na ekran

Aleš Čerin — Thu, 06 May 2010 16:20:12 +0000

Ali tudi vi radi uporabljate rumene listke, na katere si kaj zapisujete, da ne pozabite? Jaz jih, ker sem kar pozabljiv. Včasih jih limam celo po ekranu računalnika.

Pa je nekdo izumil rumene listke, ki sploh niso listki, ker jih pač elektronsko “limate” po ekranu. Mali programček se imenuje Stickies in si ga lahko brezplačno naložite na strani Zhorn Software (avtor Tom Revell). Hvala avtorju.

E-listki so precej uporabni, ker poleg osnovne funkcije pisanja, omogočajo še veliko drugih uporabnosti (vse z desnim klikom miške). Meni so uporabne te funkcije:

alarm: lahko naravnate alarm, tudi za več mesecev naprej, ali pa na določen datum
spanje: lahko jih “daste spat” do določenega datuma (jih sploh ni na ekranu)
lahko jih celo natisnete (včasih si shranim na listek kar dolgo besedilo).

Tile elektronski listki so tudi ekološki in še precej poceni, kajne?

Ali imate tudi vi kakšno tako uporabno, brezplačno, programsko (internetno) “foro”, ki bi jo radi delili z nami? Dajte povezavo v komentar.

Foto: PhotoXpress

Sorodni članki:

1. maj naj mine brez zažiganja avtomobilskih gum

Aleš Čerin — Wed, 28 Apr 2010 13:41:14 +0000

Na predvečer 1. maja, praznika dela, po mnogih krajih obeležijo s kurjenjem kresov. Prav, četudi mi ni čisto jasen pomen kurjenja v povezavi s praznikom dela. Se pa strinjam, da ogenj ljudi združuje, da daje toplino, veselje.

Strupenost kurjenja avtomobilskih gum

Imajo pa ljudje grdo in izjemno neekološko navado, da na prvomajskih kresovih velikokrat zagorije tudi avtomobilske gume. Avtomobilske gume so eden od naprijetnih spremljevalcev naše civilizacije in na leto jih ogromno izdelamo in tudi odvržemo. Približno eno na človeka na leto (podatek velja za ZDA – morda jih v Evropi nekaj manj). Veliko smo jih našli po grapah divjih odlagališč tudi v letošnji akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu.

Pri kurjenju avtomobilskih gum se vali gost dim, ki vsebuje na stotine zelo strupenih snovi, kot so:

benzen (kancerogen – povzroča raka in druge zdravstvene motnje),
butadien (kancerogen – povzroča raka),
stiren (možno, da povzroča raka),
žveplov dioksid SO2 (inhaliranje povroča bolezni dihal).

Pri kurjenju nastajajo tudi izredno drobni delci (črn dim!) (vsebujejo tudi težke kovine), ki zlahka zaidejo globoko v pljuča in povzročajo dihalne motnje.

Reci NE kurjenju avtomobilskih gum!

Predlagam, da se letos ljudje upremo organizatorjem kresov, ki kurijo z avtomobilskimi gumami. Kako pa? Tako, da:

organizatorja opozorite na nevarnosti – zdravje. Če se organizator ne odzove na vaše opozorilo,
gume enostavno odstranite s kurišča – pred vžigom seveda. Če še to ne gre,
opozorite ljudi okoli sebe, zapustite prizorišče (zavarujete sebe in svoje otroke), organizatorja pa prijavite na Inšpektorat za okolje in prostor (naslovi območnih enot, telefon, e-naslov, faks).

Pa prijetno praznovanje. Brez strupov – tudi brez EtOH. Po možnosti kje v zelenju narave, v gozdovih, hribih, na morju.

Foto: PhotoXpress

Sorodni članki:

Zakaj je bila akcija Očistimo Slovenijo lahko uspešna?

Aleš Čerin — Thu, 22 Apr 2010 15:51:49 +0000

Kdor je bil zraven pri načrtovanju akcije ali pa je sodeloval samo 17. aprila, kdor je videl gore odpadkov, kdor je doživel duha akcije, kdor je spremljal medije v zadnjih dneh, kdor je kadarkoli poskusil animirati skupino ljudi v skupno akcijo, ta se gotovo strinja, da je akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu izjemno uspela. Poglejmo dejstva:
- cilj izdelati nacionalni register divjih odlagališč je popolnoma dosežen: v register so prostovoljci vpisali preko 10.000 divjih odlagališč z vsemi podatki, celo s fotografijo,
- cilj 200.000 ljudi je močno presežen s številko 250.000, kar predstavlja kar 12,5 % celotne populacije,
- cilj zbrati 20.000 ton odpadkov je ob 70.000 m3 verjetno tudi dosežen,
- cilj ozaveščanja in izobraževanja o izboljšanju odnosa do ravnanja z odpadki – seveda je dosežen. Vsaj teh 250.000 ljudi ne bo nikoli več svinjalo narave. Senzibilnost ljudi do svinjalcev se je zelo povečala.

Vse kar je potrebno za uspeh

Mladi ekologi so s svojo mladostno svežino, odprtostjo, resnostjo, navdušenjem in ne nazadnje tudi znanjem prinesli v akcijo prav vse kar je potrebno za uspeh. Za uspeh vsakega projekta rabimo vse štiri komponente, ki sestavljajo naravo človeka: telesno, umsko, socialno-odnosno in duhovno. V tej akciji so se vse štiri komponente združile. Zato zmaga.

»Telesna« komponenta je praktičnost in izzivalnost same zasnove akcije. Kdo bi si lahko predstavljal, da bi lahko očistili – pomislite – celo državo v enem samem dnevu? Saj to ni mogoče! Ljudje imamo radi oprijemljive, praktične rešitve, brez dolgih debat in »flancanja« o veletrajnostnih rešitvah daleč v oblakih. Ljudje imamo radi »nemogoče poti« (izzive), kot bi rekel pokojni Tomaž Humar. Akcija je ponujala oboje.

Umska komponenta akcije je organizacijska domišljenost, izjemno dober načrt in vpetost različnih znanj. V akcijo so organizatorji (s pomočjo virov) vpletli ogromno znanja projektnega dela, informacijsko-tehnološkega znanja, znanja uporabe internetnih socialnih omrežij, znanj ravnanja z odpadki in znanja odnosov z javnostmi.

Geopedija se je tako za pol leta spremenila v drugi dom približno tisoč zagnanih iskalcev divjih odlagališč. Najprej s »skeniranjem« letalskih posnetkov na računalniku in označevanjem divjih odlagališč, potem s potrjevanjem le-teh v naravi, pa z vnašanjem divjih odlagališč s terena. Vse so organizatorji podprli z odličnimi, razumljivimi in človeku prijaznimi internetnimi orodji. Še več, vsako internetno orodje je bilo pospremljeno v življenje z učinkovitimi navodili, ki bi bili lahko za zgled izdelovalcem dokumentov v velikih podjetjih.

Vsako vprašanje, ki smo partnerji projekta naslovili na organizatorje, je dobilo odgovor v enem dnevu. Vse z namenom olajšati delo popisovalcem. Na dan akcije je organizacija tekla kot namazana. Vse prostovoljno. O, ko bi bila organizacija dela v naših podjetjih taka!

Socialno komponento predstavlja dejstvo, da je akcija povezovala ljudi. V teh tako razdiralnih časih smo državljani prav potrebovali nekaj kar bi nas povezalo, ne glede na ideološke, politične in vsemogoče razlike. Taka akcija je pravi skupni imenovalec, kjer se lahko najdemo vsi. Saj ljudje se radi družimo, saj ljudem ni vseeno za sočloveka, za naše skupno okolje. Takih dejanj nam manjka, takih zgledov nimamo veliko v zadnjih letih. Upam, da je predsednik države kot »inštitut« povezovanja državljanov dovolj luciden, da je opazil to našo žejo po povezovanju.

Duhovna komponenta akcija pa je odnos ljudi do nečesa kar nas presega, kar je večje od nas. Kristjani pravimo temu Bog (v povezavi s to akcijo naš odnos do Stvarstva), drugi temu pravijo višja sila ali kako drugače, ateisti morda narava, … Ljudje smo pač transcendentna bitja in tega ne moremo zatajiti.

Kako naprej?
Veter je v jadrih. Zagon je tu. Kritična masa ljudi, ki jim ni vseeno, se je močno povečala. Senzibilnost ljudi za drugačen odnos do okolja je večja. S tem pa že prehajamo od bolj na praktičnost osredotočene akcije, na trajnostni razvoj, ko se bo vedno več ljudi začelo spraševati o svojem vplivu na okolje, o etičnosti pretirane potrošnje, o pomenu iskanja »točke dovolj«, o odnosu do porabe energije.

Kot poznam organizatorje, se bo akcija nadaljevala. Sem pripravljen na drugo poglavje in se že prav veselim.

OPOMBA: Članek je objavljen na blogovskem portalu Drugi svet.

Sorodni članki:

Očistimo Slovenijo: Ponosen sem in vesel

Aleš Čerin — Sat, 17 Apr 2010 15:15:43 +0000

Ponosen na svoja sinove, ki sta čistila skupaj z mano, ponosen sem na moje odrasle skavte, ki so trdo delali ves dan in po koncu akcije vztrajali še dve uri za nakladanje. Ponosen sem na organizatorje, ki so se odlično, zavzeto in odgovorno lotili tako velike akcije in več mesecev življenja posvetili bolj čisti Sloveniji. Ponosen sem na svoje sodržavljane, ki so se tako množično odzvali in prispevali k lepšemu in bolj zdravemu okolju.

Več kot 200.000 (10%!) se nas je danes zganilo, zavihalo rokave, se združilo v akciji, ki je poleg tega, da je zelo praktična, tudi povezovalna. Združila nas je v skrbi za našo skupno domovino. Pokazali smo, da nam ni vseeno in da nas prava reč lahko združi v dobrem. Dobro znamenje.

Več pa na povedo fotke.

Sorodni članki:

Očistimo Slovenijo v enem dnevu: Sedaj gremo na teren!

Aleš Čerin — Tue, 09 Mar 2010 07:40:59 +0000

Poleg popisa lokacij na odprtem s pomočjo letalskih kart na Geopediji in popisa divjih odlagališč v gozdovih (Zavod za gozdove Slovenije), bomo prostovoljci v dveh sobotnih čistilno-iskalnih akcijah preiskali še teren. Evo to je priložnost da se malo razmigamo in naredimo kaj za čisto Slovenijo.

Kako se bomo lotili?

Kot že veste, bomo v soboto 13. marca in 20. marca (lahko pa tudi kdaj med tednom v času do 25. marca) izvedli iskalno-čistilne akcije, kjer bomo iskali nova divja odlagališča, ki jih ni videti z letalskih kart in niso gozdovi (to so predvsem obrežja rek, okolice železniških prog, avtocest, nevzdrževana območja, ki se zaraščajo in druga območja, za katera veste, da se tam pojavljajo divja odlagališča):

Odločite se katero območje boste pregledali in to sporočite na popis@ocistimo.si, da vam ga rezervirajo.
Organizirajte se v ekipe, ki boste prevzele določeno območje. Ekipo sestavlja: en ali dva člana, en GPS (če ga nimate pripravite zemljevide), avtomobil/kolo/pešačenje, fotoaparat in nekaj deset popisnih listov. Za vsako skupino natisnite še ena navodila za popisovalce.
Ekipa bo v nekaj urah pregledala vse ceste na območju, ki ga bo prevzela (divja odlagališča so namreč skoraj vedno ob prevoznih cestah).
Doma nato vpišite najdena odlagališča v register divjih odlagališč. Če niste vešči računalnika, naj vam pomaga sin ali hči. V primeru težav pošljite e-pošto na naslov popis@ocistimo.si.
Poleg popisa odlagališč bomo tudi čistili okolje – vsaka ekipa naj ima s seboj na terenu vrečo, v katero naj pobira razpršene odpadke, na katere bo naletela.

Predstavitev akcije

Luštno PowerPoint predstavitev iskalno-čistilnih akcij najdete tule.

Iskalno-čistilne akcije so zelo pomemben del popisa divjih odlagališč, zato vas lepo prosimo, da se vključite po svojih najboljših močeh.

Rezervirajte si 17. april, ko bo potekala glavna čistilna akcija.

Naredite še reklamo na svojem blogu, internetni strani

Tule najdete pasice za svojo internetno stran. Vzemite jih in jih povežite na www.ocistimo.si. Naredite akcijo vidno!

Hvala za pomoč! Skupaj nam bo uspelo!

Sorodni članki:

Pralni stroji in programska oprema: Novo ni vedno boljše

Aleš Čerin — Fri, 25 Apr 2008 13:03:55 +0000

Serviserji pravijo, da je sedaj vgrajenih več plastičnih delov, ki se seveda pri pralnem stroju, ki se kar naprej vrti in poskakuje, prej obrabijo.

Vsekakor so pa pralni stroji sedaj lepše oblike, cunje bolje ožamejo (manj energije za sušenje, če uporabljate še sušilni stroj) in so energetsko manj potratni (kar je super). A če jih večkrat kupimo, porabimo tudi več denarja, več se jih pojavi na smetiščih, … Ali nas niso proizvajalci z EKO finto malo potegnili za nos?

Še malo reklame za našega proizvajalca: sam prisegam na Gorenje in to predvsem zaradi odličnega servisa, ki je zame več vreden kot ne vem kakšna tehnologija in oblikovanje (četudi je ravno Gorenje dobilo prestižno nagrado za obliko).

Podobno je s programsko opremo. Novejše verzije so velikokrat še polne hroščev in ravno ko jih odpravijo, že pride nova verzija. Baje, da je tako z Visto v primerjavi z XP-ji.

No za tiste, ki si kdaj zaželite starih verzij ponujam koristno povezavo: http://www.oldversion.com/. Ker nove verzije niso vedno boljše!

Aleš Čerin

Sorodni članki:

Unite! Blog action day: “A je še čas?”

Aleš Čerin — Mon, 15 Oct 2007 21:10:13 +0000

Že nekaj časa delam reklamo na blogu za Unite! Blog Action Day. Sedaj se mi je pa skoraj zgodilo, da ne bi mogel objaviti ničesar. Sem namreč v Ukrajini, kjer dostop do interneta ni možen prav povsod. In tudi časa pri stranki nimam za na odmet.

Kaj lahko naredimo za manj onesnaženo okolje? Zdi se, da sami kot posamezniki ne veliko. Ja če bi bili res sami. Pa nismo. Vedno več je zavedanja o pomenu prijaznega odnosa do okolja. In prav zavedanje bi rad poudaril. Ki pa naj mu sledi akcija, da ne bo pomote. Ampak zavedanje je prvo.

Največ pa lahko naredimo s tem, da sami pri sebi začnemo z majhnimi dejanji. Redno, vsak dan. Zavedajoč se. Prav gotovo bomo komu zgled. Pa ne samo enemu. Večim. Predvsem pa svojim otrokom, ki nas posnemajo prav v vsem. Tudi v dobrem. Sam sem pred leti slišal od prijatelja iz Danske, da se vsak dan (ne glede na vreme – in vreme je na Danskem obupno deževno) vozi v službo s kolesom. 20 km tja in nazaj. Sam sem ga začel posnemti in to delam še sedaj.

Zavedamo se, kaj naj pa storimo? Naj naštejem le nekaj možnosti, ki jih lahko začnemo izvajati takoj:

ugašanje luči,
ločevanje smeti,
vožnja s kolesom namesto z avtomobilom – tudi na poslovni sestanek (ekologija je že prav trendovska),
kupovanje robe, ki manj obremenjuje okolje (primer: sladkor je pakiran v papirnato vrečko in v plastično – cena je enaka, papir se pa lahko reciklira),
znižanje temperature v stanovanju (1st. C manj ljudje sploh ne čutimo, lahko se pa tudi oblečemo),
kdaj v gozdu poberimo pločevinko in jo odnesimo v smeti (lahko naberete tudi celo vrečo),
varčujmo z vodo-predvsem z vročo (za kopanje lahko porabiš 20 ali pa 100 l vroče vode, pa ne verjamem da si s 100 l 5x bolj čist),
reduciranje porabe pralnega praška,
bolj “lahka” noga na pedalu za plin (sam sem testiral – pri mešani vožnji na definirani lokaciji lahko moj avto porabi le 4,9 l/100 km, če sem skrajno previden ali pa tudi 8,6 l/100 km, če sploh ne pazim), …

Ja, veliko je priložnosti. Samo zavedanja, pa tudi akcije nam manjka. Gre pa na bolje. In še je čas. Za Zemljo. Sem optimist.

Sorodni članki:

“Invention is the Mother of Necessity”

Aleš Čerin — Wed, 20 Jun 2007 07:38:54 +0000

Citat iz naslova sem pobral pri ministru Žigi Turku, ki je imel na otvoritvi “Regionalne konference o inovacijskem novinarstvu v Ljubljani”, sicer briljanten govor. Ne strinjam se v celoti s tem stavkom.

Seveda, se da izjavo pravzaprav razumeti na dva načina*:

“Izumimo nekaj za kar uporabnosti še ne poznamo. Morda nam bo prišlo še kako prav kdaj v prihodnosti. Nekdo bo moral “izumiti” še praktični način uporabnosti izuma.”
“Izumimo nekaj, potem bomo pa že našli način (marketing, …) kako to vsiliti ljudem. Ko bodo ljudje ugotovili, da tega pravzaprav ne rabijo, smo mi že zaslužili.”

Rad bi komentiral ta drugi način razumevanja zgornjega citata. Sam se zavzemam za preprostost bivanja v smislu:

da naj bo “življenje posameznika tako preprosto kot se da (vsak posameznik definira svojo stopnjo preprostosti)”,
pomena človekove vpetosti v naravno okolje.

Naj navedem enega od primerov, ko so najprej nekaj izumili, nato pa poiskali ali bolje rečeno prepotencirali potrebo. Temu je sledila neverjetna poraba in seveda zaslužek. Izum ni ne vem kako tehnološko zahteven. V mislih imam stekleničenje navadne pitne vode.

Celo na Norveškem so uspeli “izumiti” potrebo po pitju ustekleničene vode (primer prodaje “Imsdal” vode – črpajo jo iz jezera!), četudi je znano, da je na Norveškem praktično vsa voda iz pip odlične kakovosti (ne samo užitna). Prav nobene dejanske potrebe ni, da bi ljudje pili ustekleničeno vodo.

Marketinška industrija je potrebovala kar 10 let, da je prepričala ekološko osveščene Norvežane, da so sprejeli pitje ustekleničene vode. Kako? Poslužili so se reklame z lepo, fit žensko in ustvarili podobo, da je pitje ustekleničene vode zdravo ter uporabili zanimiv slogan: “Natural machinery runs best on Imsdal water.”

Takole približno deluje korporativni inovacijski stroj:

odkrij ali poišči latentno potrebo (npr.: ljudje potrebujejo vodo),
vplivaj na latentno potrebo z agresivnim marketingom (lepa, fit ženska, slogan (npr.: njeno telo bolje teče na Imsdal vodo), stalno ponavljanje, …),
ustvari kar zadovolji latentno potrebo (različne oblike steklenic, dizajn zamaška, ki omogoča pitje med tekom, kolesarjenjem, lep dizajn, sistem distribucije).

Prav podobno je pri nas. Menim, da so slovenske pitne vode zelo dobre (strinjam se, da ne prav povsod) in ni tako velike potrebe po pitju ustekleničenih vod, kot se jih dejansko proda. In baje je večina vodovodnih vod pravzaprav boljše kakovosti kot ustekleničenih.

Eko pomisleki:

Koliko stane polnjenje vode?
Koliko stane produkcija in prevoz plastenk, zamaškov, nalepk?
Koliko stane distribucija vode (voda je pravzaprav zelo težka za prevoz)?
Koliko stane zbiranje in predelava praznih plastenk (žal je tega premalo)?

Še nekaj podatkov o obremenjevanju okolja z plastenkami od vode najdeš tukaj.

Vesel bom, še drugih primerov, ko so najprej izumili nekaj potem pa še potrebo. Kar na dan z njimi!

*Vesel bom še drugih razlag.

Sorodni članki:

Koliko pokurijo žarnice?

Aleš Čerin — Fri, 23 Mar 2007 09:00:09 +0000

Malo sem računal koliko CO2 spustimo v zrak in koliko premoga (lignita) je treba pokuriti zato, da gori pet 75 W žarnic eno leto (ob predpostavki da gorijo v poprečju 4 ure na dan). In koliko denarja je treba za to.

PODATKI:

Na strani Energetike.net o uporabi varčnih žarnic je kar nekaj zanimivih podatkov:

Za 1kWh električne energije pridelane v termoelektrarni Šoštanj porabimo 0,3 kg lignita (30% izkoristek ob upoštevanju pretvorbe iz primarne energije (=lignita) do koristne energije, ki jo porabljamo doma = 1 kg)
1kWh električne energije pridelane v termoelektrarni požene v zrak 0,5 kg CO2

Elektro Ljubljana podaja cene električne energije:

1kWh = 0,09233 € (Gospodinjstvo III. stopnja*; z 20% DDV; Elektro Ljubljana od 1.3.2007 dalje)

*Če vaša naročena moč ne presega 10 kW in imate vgrajene varovalke 3x25A, spadate v skupino gospodinjski odjem III. stopnje.

V Sloveniji je 688.733 gospodinjstev (podatki iz popisa 2002).

Izračun porabe električne energije:

Eno gospodinjstvo: 5 žarnic x 4 ure x 75W x 365 dni = 547.500 Wh = 547,5 kWh
V celi Sloveniji: 377 milijonov kWh

Poraba denarja:

Eno gospodinjstvo: 547,5 kWh x 0,09233€ = 50,5€
V celi Sloveniji: 34,8 milijona €

Poraba premoga (ob predpostavki, da je energija proizvedena iz lignita v Šoštanjski elektrarni):

Eno gospodinjstvo: 547,5 kg (več kot pol tone!)
V celi Sloveniji: 377.081 ton

Emisija CO2 v zrak:

Eno gospodinjstvo: 274 kg
V celi Sloveniji: 188.712 ton

In vse to samo za 5 žarnic na gospodinjstvo. Kje je še vsa ostala krama in ogrevanje?

Sorodni članki:

Izklopili smo požeruha

Aleš Čerin — Sat, 17 Mar 2007 13:33:53 +0000

V hiši smo imeli dva hladilnika. Sedaj imamo samo še enega. Enega smo namreč včeraj izklopili. Hladilniki so po podatkih na Energetika.net pravi energetski požeruhi.

Hladilnik, ki smo ga izklopili, je bil precej star (ekološko oporečen lahko rečem) in v njem nismo hranili ne vem kako uporabnih reči. Delal je nekako po inerciji. Pred leti sem ga potreboval, potem ga pač ni nihče izklopil. Sedaj ko se ukvarjam s pisanjem bloga o preprostosti, tudi sam več razmišljam o takih neumnostih, ki jih počnem. In tudi ukrepam. Zanimivo kajne?

Eko izračun:

Podatki o hladilniku: 170 l, 90 W, poprečna temperatura okolja: ca. 25°C; starost okoli 15 let; slabo tesnjenje vrat
Poraba energije: okoli 800 kWh/leto
Če bi se za pridobivanje te energije porabili velenjski lignit to pomeni okoli 700 kg premoga in izpust CO2: 350 kg
Finančni prihranek: 800 kWh x 0,09233 € (cena 1kWh) = 74€/leto

Pomagal sem si tudi s podatki s strani Energetika.net – ogromno koristnih podatkov!

Koliko je po Sloveniji in v svetu seveda še takih nepotrebnih požeruhov (hladilnikov, zamrzovalnikov, grelcev vode, …)?

Če imate tudi vi kakšnega takega požeruha doma, ga kar izklopite!