Sicer pa seveda razumem kar želiš povedati Aleš in ti zagotovo ne govoriš istega jezika kot zgoraj omenjenimi, ampak socializem je v naših dušicah pač naredil svoje. Menim pa tudi, da smo ljudje oblikovani in zaznamovani z otroštvom in z vzgojo. Kasneje se vzorce težko ali samo s težko muko spremeni. Kdor je torej imel srečo in se rodil v proaktivni družini in bil deležen dobrih zgledov pa finančne podpore in in in težko obsoja nekoga , ki je odraščal v reji in so ga pri rosnih 18 brcnili v kruti svet kjer se je moral znajti. Nič nimam, kar nisem dobil!

Menim pa tudi, da večina ljudi spoštuje tudi bogatine , če so le na pošten način prišli do kapitala ali vsaj spodobno plačujejo svoje delavce. Toda kaj je že rekel Jezus, lažje bo prišla kamela skozi šivankino uho …

Tudi sama se že leta dodatno izobražujem in iščem nove priložnosti. Trenutno se zdi, da je bilo vse to “zgrešena investicija”. Vsaj kar se tiče plačila za moje delo. Ampak, kot je zapisal Aleš, uspeh se ne kaže samo v denarju. :)

Hvala za priporočilo o spoštovanju ljudi.

Bom vesel, če se ob priliki raje usedeva dol in kakšno rečeva. Vidim, da se nerodno izražam v komentarjih (verjetno tudi na blogu) in da nisem razumljen tako kot bi hotel.

Karmen, če sem te s svojim pisanjem kakorkoli prizadel, se opravičujem.

Zavedam se, da imamo ljudje različne možnosti in da odraščamo v različnih okoljih. Biti pa moramo bolj pozitivni, to namreč zelo pogrešam pri ljudeh. Zakaj najprej pomislimo samo na negativne strani – ne morem storiti tega in onega in vedno kup nekih izgovorov in jamranja. Zakaj ne pogledamo, kaj dobrega nam lahko prinese nova izkušnja in delamo na sebi, se učimo, raziskujemo nove poti…

Prva službena leta sem bil zaposlen v tekstilni branži in garal za minimalca. Po parih letih sem se le rešil tistih zidov. Seveda je bilo veliko odrekanja, glede denarja ker sem vse vložil v izobraževanje. Ampak se splača, samo trdno voljo je potrebno imeti. Konec koncev se vse vrača, samo bolj pozitivno, pozitvno gledanje naprej je potrebno. Pa seveda ni vse v denarju (čeprav nujno potreben), uspeh je še marsikaj drugega.

@Aleš, bolj ko berem komentarje, bolj mi je jasno, da ni vse črno belo, in da ima vsak od nas svojo izkušnjo.
Res je, da moraš biti dovolj spreten, da prepoznaš, da tvoja panoga ni več aktualna in da se moraš začeti ozirati za čem bolj perspektivnim. Ampak ti lahko povem iz svojih izkušenj, da sem se neuspešno lotila dveh projektov. Mogoče ker so bili preveč ambiciozno zastavljeni, pred časom … razlogov je kar nekaj. Vem da sem sama odgovorna za svoj neuspeh, ampak v takšni situaciji človek res potrebuje UPANJE in VERO, da se gre naprej.

To, da je v Sloveniji in Evropi propadla tekstilna industrija, pa tudi marsikatera druga, smo v veliki meri odgovorni tudi sami. Namesto, da bi podpirali domačo proizvodnjo, raje kupujemo ceneno robo iz držav, kjer je poceni proizvodnja. Ampak zdaj je, kar je. Usmeriti se moramo na tista področja, kjer bomo konkurenčni ponudnikom, ki imajo za sabo poceni delovno silo. Tukaj je vsekakor pomembna vloga države. Kajti če država ne zna usmerjati tiste stvari, ki so pomembne – npr. šolstvo, odnos do podjetij, strateško načrtovanje … – potem jo pač ne rabimo.