Naletel sem zanimivo knjigo “Knowing the Knowledge” avtorja Georgea Siemensa. Knjige še nisem uspel prebrati, je ne bom komentiral, jo bom pa vzel za iztočnico za razmišljanje o množičnem sodelovanju in odprtem pristopu pri trženju in tudi pisanju knjige.
Avtor je knjigo napisal in jo izdal v tradicionalni papirnati obliki – lahko jo kupite pri Amazon.com in stane 31.94 $. Lahko pa jo popolnoma zastonj naložite z avtorjevega bloga. Če želiš knjigo zares naložiti v pdf obliki, klikni na tole povezavo.
Še več: avtor je knjigo predelal v wiki obliko (“In the spirit of practicing what I preach, I have made the entire book available in a wiki – for readers to comment on, react to, or improve the text.”), kjer jo vsi , ki se prijavimo lahko komentiramo, reagiramo na vsebino ali popravljamo. Skratka: soustvarjanje knjige. Množično sodelovanje pri nastajanju novih znanj. Odprtost, tudi v smislu odprtega prostora.
O moči množičnega sodelovanja smo govorili tudi na konferenci Slovenskega združenja za kakovost v Portorožu – v sekciji Inovacijska klima.
Danilo Tič je kot primer opisal sodelovanje predanih ljudi v Slovenski Bistrici, kjer so z množičnim sodelovanjem ustvarili na primer plezalno steno, vredno 90.000 €.
Torej kaj naj ustvarimo skupaj? Predlogi?
Mož, oče, 
Aleš, moram ti napisat, da si res faca. To o čemer ti pišeš je pri nas kar močno. Mislim, da so Bavarci svetovni prvaki v prostovoljnemu delu. Od lani so prostovoljci cello nezgodno zavarovani s strani države. Se pravi, če se jim pri tem delu kaj zgodi. Mislim, da jim tudi država omogoča vse sorte fleksibilnost. Za primer, naš tamali hodi v vrtec, ki so ga ustanovili in ga upravljajo starši. Od A do Ž. Jaz imam na primer nakupovalno službo. To omogoča sistem po katerem se organizirajo v nekakšne Initiative. Samo gledaš.
V vrtcu kjer je bil Tasrednji pa so starši sami izdelali neki tobogan.
Moja ideja bi bila, da se ustanovi Iniciativa za ureditev. otroških igrišč in parkov. Ne samo za najmanjše, ampak tudi za večje. Vendar pa se mi zdi, da smo pri nas precej kritični in se ponavadi težko kaj spravi skozi. Zato te toliko bolj občudujem. Vsako potovanje se prične s korakom.
Draga Pokraculja!
Hvala, vendar faca nisem jaz, pač pa avtor knjige in pa Danilo Tič. Jaz se tudi nekaj trudim na skavtskem področju.
Ja prostovoljstvo je tudi pri nas zelo dobro razvito. Predvsem v karitativnih dejavnostih.
Dobro pozanam skavte http://www.skavt.net – v Sloveniji je več kot 600 predanih voditeljev, ki skrbijo za vzgojo in neformalno izobraževanje naših otrok. Popolnoma prostovoljno, ure in ure … Ali si predstavljaš koliko ur gre, da organiziraš poleni tabor 80 otrok (pubertetnikov!)/14 dni/učenje, odnosi, zdrava zabava/poceni (50€). Jaz sem popolnoma navdušen ko jih gledam … in poskušam pomagati. Letos bodo organizirali skupni slovenski tabor za okoli 3000 otrok. Glej: http://jamboree.skavt.net/
Množično sodelovanje me je pa popolnoma prevzelo na konferenci v Portorožu.
Hvala za odziv in pozdrav celi družini.
Aleš,
jaz predlagam, da skupaj soustvarimo “živo” knjigo kar na netu pod naslovom
“Skavt naredi vsak dan vsaj eno dobro delo”.
Vsebina bi se lahko dotikala dobrodelnih projektov posameznih bratovščin, na kratko v sliki in besedi kot spodbuda ostalim in v razmišljanjih kaj vse bi še lahko postalo dobro delo, kje bi se lahko skavti na ta način združevali v pomoči ljudem, živalim, naravi….
S tem bi ozaveščali našo družbo, da dobrodelnost niso samo dobrodelni koncerti,plesi,finančna pomoč ipd.
ampak še marsikaj drugega .
lp TJ Karmen