Tisti, ki imamo radi surovo mleko, pa hodimo kar h kmetom, kjer je bistveno ceneje, kot v trgovini. Za liter ekološkega mleka v steklenici plačam 80 €, v Merkatorju je pa liter ekološkega mleka v plastenki 1,30 €. Namesto v Merkator se pač zapeljem do kmeta in vzamem mleko za skoraj en teden. Toliko zdrži, če ga doma prekuham. Če se skisa, pa pač naredim skuto :) Iz tega mleka lahko doma narediš svežo skuto, sir, jogurt in kislo mleko lahko narediš iz tega.

Z industrijsko predelanim mlekom je pa prav tako kot praviš. Samo, da je več posrednikov med njivo (v tem primeru “štalo”) in mizo. In vsi vzamejo večji kos kot pa kmet.

Sabina, ali si kdaj razmišljala, kako bi skrajšali pot od njive do mize? Ali so v tujini že kakšne dobre prakse?

Takašni primeri kažejo na to, kako postajamo vse bolj odvisni od ponudnikov storitev in izdelkov, namesto, da bi se zanesli nase. Samo zato ker eni “strokovnjaki” v službi industrije razširijo informacije, kaj je za nas dobro, in kaj ne. Kot na primer, ko so v osemdesetih letih na veliko pisali, kako je mleko s kmetije ful nezdravo, in da je dobro kupovati alpsko mleko. Samo zato, da je imela industrija delo.

Hvala za vajine odzive. Menim, da smo vsi na istem bregu reke. Naj napišem moje mišljenje o temah, ki jih odpirata in so strašno zanimive. Pravzaprav razmišljam,d a bi o tem napisal poseben zapis.

1. Namen bloga o dojenju je bil zaploskati Porodnišnici Ljubljana, ki očitno spodbuja nekaj kar je v redu. Da je dojenje v redu se verjetno strinjamo vsi, kajne? To da bi v porodnišnici spodbujali dojenje včasih kar na nekakšen do porodnice nasilen način sploh nisem vedel in seveda nikakor ne odobravam.

Da nekatere iz zdravstvenih razlogov ne morejo dojiti mi je seveda jasno in te matere sevda ne smejo biti kakorkoli diskriminirane.

2. Hkrati sem se spomnil lastnih izkušenj in jih opisal (izkušnje moje in še katere mame, ki jih pač poznam). In te takrat niso bile dobre. Spomnil sem se tudi lastnih izkušenj iz Porodnišnice Ljubljana, ki so moram reči strašno dobre (saj veš da imamo kar nekaj izkušenj – zadnjo izpred 13 let): omogočanje prisotnosti očetom na zelo prijazen način, omogočanje tudi alternativnih načinov poroda – na zelo prijazen način, …
Dojenja pa v tistem času niso spodbujali, še več skoraj so ga onemogočali (kot sem opisal v komentarju). In to mi ni bilo v redu.

3. Farmacevtska industrija: Seveda je v redu in le kako bi živeli brez nje. Če kdo potem mi vemo kaj je regulirana industrija (farmacija je ena najbolj reguliranih – prav je tako), kaj je kakovost v farmacevtski industriji. Jaz imam veliko zaupanje v zdravila prav zaradi znamenitih standardov kakovosti (Dobra proizvodna praksa, …), ki so izredno rigorozni in v resnici zagotavljajo varna, učinkovita in kakovostna zdravila (temeljni namen standardov). Saj je očitno, da ni velikih težav v zadnjih letih.
Nekaj drugega pa je marketing zdravil in ker je zdravila prepovedano direktno tržiti, se farmacija loteva trženja na “zanimiv” način – z vplivanjem na odločevalce. Vsi vemo, da na različne načine in nekateri so vsaj zame sporni. In nekaterh odločevalcev se seveda prime – poudarjam nekaterih!
Tudi sam namreč verjamem, da velika večina zdravnikov predpisje po vesti, sem pa že nekajkrat doživel, da sem bil nekako posiljen v zdravila, ki niso pravzaprav zdravila nič – in sem jih odklonil. Ne prav velikokrat, vendar morata vedeti, da precej malo hodim okoli zdravnikov. En primer sem opisal v prejšnem komentarju.

4. Provokativen naslov: Moj zapis naj bi bil v pozitiven, vendar sem se precej provokativno izrazil v naslovu. In doživel odziv :-) kar je v redu.

Lepo vaju pozdravljam in še enkrat: prepričan sem, da smo na istem bregu reke.

Temne lise, ki jih jaz poznam, so tiste, ki so splošno znane. Marketing je pa pač marketing – prepričan pa sem, da velika večina zdravnikov predpisuje po svoji vesti in v resnici verjamejo v to, kar predpišejo.

Stranpota posameznikov bodo pa vedno. Ampak če moram izbirati med svetom z zdravili in brez zdravil, bom raje izbral prvega. Pa mi povej, kako se naj povprečen posameznik brez medicinskega in farmacevtskega odloči, kdaj zdravniku verjeti, kdaj pa ne? Se bojim, da odgovora na to ni. Vsaj ne enostavnega.

Prav je, da porodnišnica spodbuja tisto, kar je zdravo, ampak to naj spodbuja na porodnici prijazen, torej pozitiven način, ne pa z zmerjanjem, kot je to bila še pred nekaj leti navada v ljubljanski porodnišnici. Smo dvakrat videli, kako to poteka. Ali ni žalosten občutek, da smo se veselili dejstva, da nismo bili mi na udaru?

Alergična sem na to, da se nekateri tako radi mimogrede obrišejo noge ob farmacijo … Navadno so to ljudje, ki farmacevtom zavidajo dobre plače, zato me pri tebi malo preseneča, kajne? Pohvalil si porodnišnico zaradi dobre praksa in mimogrede še pljunil čez farmacijo. Verjamem in vem, da jih ima tudi ta industrija svoje šibke točke, je pa vseeno med najbolj reguliranimi na svetu in je mnogo pripomogla h kvaliteti življenja, tudi na področju prehrane dojenčkov in se ji mnogo preveč očita.

Moja mama nas ni dojila, pa me ni nič sekirala ker sem dojila. Pila pa sem mešanico vode in kravjega mleka, ki ga je prinašala mlekarica z oslom in torej ni farmacija veliko zaslužila.

Porodnišnice dobijo neke oznake, novorojencem prijazne porodnišnice, če določen procent porodnic domov odnese dojenega otroka, kar je lepo in prav . Vendar pa so po mojem mnenju včasih nekoliko nasilni (tu bi skoraj lahko potegnili vzporednice, ha ha ) in ne samo promovirajo ter vzpodujajo temveč tudi terorizirajo in včasih obsojajo porodnice, ki se “ne potrudijo dovolj” in jim zbijajo procente. Mojo prijateljico, ki je bolj občutljive sorte, so spravili skoraj čez rob. Po drugi strani, pa iz lastnih izkušenj govorim, ne bi mogla reči, da so porodnicam prijazni. Vsaj z mano niso bili in kot slišim, se ni kaj dosti spremenilo. Zato mene te njihove akcije ne impresionirajo prav nič, marketing pač.

Sama sem ob tretjem rojstvu (ne v Sloveniji) izpolnila nek formular na katerem so me jasno vprašali ali želim dojiti in so mojo odločitev spoštovali. Seveda je nekoliko čudno, da mati ne želi dojiti. Vendar pa je še bolj čudno, da ženska ne želi roditi pa si nihče ne upa pisniti in organizirati kakšno akcijo brez , da bi tvegal zmerljivke.