avg
11
Kako vpeljati wiki v podjetje? 3. del: Poslovni wiki kot Wikipedija?
Objavljeno v: Kultura sodelovanja, Orodja 2.0 | 2 Komentirajte še vi.
Večkrat imam težave, ko predstavljam poslovni wiki direktorjem podjetij. Predstavitev začnem z nečim znanim in to je seveda Wikipedija, ki jo vsi poznamo. Nato nadaljujem s predstavljenjem poslovnega wikija, a vendar se na koncu zgodi, da direktorji še vedno enačijo poslovni wiki z Wikipedijo…
Zadnjič sem na internetu našel odličen zapis, ki govori prav o razlikah med poslovnim wikijem in javnimi wikiji kot je Wikipedija.
Vsekakor imata poslovni wiki in Wikipedija močne skupne točke in to so:
- zmožnost enostavnega urejanja besedil (in drugega) na brskalniku,
- enostavno povezovanje (notranje in zunanje) in
- izjemno dobra najdljivost znanja.
Kakšne so pravzaprav razlike med poslovnim wikijem in Wikipedijo?
- Uporaba: Wikipedija se uporablja za zajemanje enciklopedičnega znanja, ki ga vsi lahko pregledujejo in prijavljeni tudi urejajo.
Poslovni wiki pa se uporablja mnogo širše in tudi drugače kot Wikipedija. Predvsem se uporablja za:- upravljanje znanja,
- zajemanje tacitnega znanja,
- sodelovalna izdelava kompleksnih dokumentov,
- vodenje projektov,
- načrtovanje sestankov, srečanj, izobraževanj, …
- več o uporabi wikijev v podjetju.
- Varnost: V Wikipedijo se vsakdo lahko prijavi in jo ureja. Seveda, se na tak način pojavijo tudi vandalizmi za katere pa poskrbi skupnost uporabnikov.
Poslovni wikiji pa ponavadi niso odprti za javnost (če želimo pritegniti zunanjo javnost pač so), imajo urejene različne stopnje dostopa, ki jih uredijo administratorji. Tako imajo uporabniki dostope do različnih predelov poslovnega wikija. - Prostori: Wikipedija ima samo en “prostor”, do katerega vsi lahko dostopajo in ga urejajo, poslovni wiki pa je lahko razdeljen v različne tematske prostore, do katerih lahko omejimo dostop posameznim skupinam uporabnikov.
- Integracija: Poslovni wiki je ponavadi kar integriran v intranet in za vstop vanj ni potrebno imeti druga uporabniška imena in gesla.
- Prispevanje: Stopnja prispevanja v Wikipediji in podobnih javnih wikijih sledi nekako formuli 90-9-1, kar pomeni, da je 90 % uporabnikov samo “gledalcev”, 9 % jih občasno kaj napiše, 1 % uporabnikov pa redno prispeva in njim se imamo zahvaliti za večino vsebine.
V poslovnem wikiju je stopnja sodelovanja mnogo večja. Iz svojih izkušenj vem, da:- manjša kot je skupina,
- bolj kot je povezana v tim in
- večja kot je podpora vodstva
višja je stopnja prispevanja. Ne moremo pa si delati utvar, da bodo kdaj vsi prispevali…
Menim, da pohoda wikija (tehnične vpeljave, filozofije wikija) nič ne more ustaviti. Samo vprašanje časa je, kdaj bo postala uporaba wikija v podjetju nekaj tako razširjenega kot je sedaj e-pošta.
Sam menim, da je za Slovenijo bolje preje začeti uporabljati wiki kot pozneje. Samo upam, da ne bo prevladala znamenita slovenska “foušija”, ki je seveda strup za vpeljavo wikija in drugih sodelovalnih orodij v podjetje.
Aleš Čerin
Ikoni: Wikimedia Commons
Dodaj med zaznamke
Sorodne vsebine
jul
3
Wordle - hec, ki deluje
Objavljeno v: Kar ne vem kam bi dal | Komentirajte.
Had, nas je na svojem blogu opozoril na programček Wordle, ki spremni vsak tekst v oblak oznak. Z njim nekako vizualiziramo besedilo.
Sicer sam ne vem zakaj bi to uporabljal. Ali morda kdo ve zakaj je to dobro? Zdi se mi zanimivo s čim vse se ljudje ukvarjajo.
Želim vam lepe počitnice. Naužijte se lepot narave, umirite ritem, posvetite se odnosom.
Sam si bom že jutri privoščil popotovanje po Sloveniji. Nadaljevali bomo po slovenskem delu evropske pešpoti E6 (od Vranskega do Iškega Vintgarja - štiri dni).
Aleš Čerin
Dodaj med zaznamke
Sorodne vsebine
jun
26
Miselni vzorci so nenadoma postali del nas. Otroci jih uporabljajo že v osnovni šoli. Odlična popotnica za življenje. Žal jih mi, ki smo se šolali v osemdesetih letih prejšnega stoletja, še nismo uporabljali.
Ni je boljše reči za konceptualizacijo kompleksne teme kot je miselni vzorec. Saj se ne da kar usesti in napisati knjigo, članek, predavanje, opisati kompleksen proces, napisati kompleksen SOP. Jaz se takih reči vedno lotim s pomočjo odličnega FreeMinda, o katerem sem že pisal.
Sodelovalni miselni vzorci
Kaj pa če je za dobro konceptualizacijo treba sodelovati z drugimi? Kaj če ljudje s katerimi je treba sodelovati niso prav blizu (več 100 km stran ali celo na drugem koncu sveta)? V svetu Sodelovanja 2.0 se je tudi za take izzive našla odlična rešitev: sodelovalni miselni vzorci.
Nimam navade delati reklame za komercialne rešitve, vendar naj bo tokrat izjema. Kot orodje za sodelovalne miselne vzorce sam uporabljam MindMeister. Orodje je sicer plačljivo (resnici na ljubo 6 miselnih vzorcev imate zastonj), a relativno poceni (38 €/leto), zelo intuitivno za uporabo (krivulja učenja je zelo strma) in uporabno.
Kako ga uporabljam?
Predstavljajte si, da jaz sedim v Ljubljani, partner s katerim morava konceptualizirati skupno izobraževanje pa blizu Maribora. Odpreva prazno stran v MindMeistru, vključiva Skype in začneva delati koncept. V nekaj urah je osnutek koncepta končan. Kasneje ga še dopolnjujeva in piliva. Nama se ni bilo treba niti enkrat srečati “v živo”. Poglejte si rezultat.
Aleš Čerin
Dodaj med zaznamke
Sorodne vsebine
jun
16
HPLC: Spet dodatni vrh v kromatogramu: tokrat je krivec kisik!
Objavljeno v: Analitika | Komentirajte.
Ko na naših HPLC izobraževanjih iščemo kandidate za dodatne vrhove skoraj nihče ne pomisli za pline. Pa vendar so lahko krivi tudi raztopljeni plini.
V tem prispevku pa bi se rad dotaknil še enega vira dodatnih vrhov, ki pa niso posledica našega “packanja”, pač pa izhajajo iz vsebnosti raztopljenega kisika v naših vzorcih.
Mobilno fazo skrbno razplinimo kajne? Kaj pa topilo, vzorec in standard? Teh seveda ne. In tako se nam zgodi, da je vsebnost raztopljenega kisika v topilu, vzorcu in standardu višja kot v mobilni fazi. In kisik se (menda v kompleksu z metanolom) tudi zadrži na koloni. Pri mobilni fazi voda:metanol (50:50 V/V) je zadrževalni čas kisika okoli 4,2 minute na C-18 koloni 150 x 4,6 mm, pri pretoku 1,0 ml/minuto (k’ je priblično 1,8). Pri 210 nm se pri primerni občutljivosti detektorja vidi prav lep vrh.
Kako lahko ugotovimo, da naš vrh izhaja iz kisika?
Povečanje ali zmanjšanje kisika v vzorcu, bi povečalo ali zmanjšalo vrh kajne? Predlagam, da močno stresete vzorec in s tem vnesete dodaten kisik v vzorec. Sumljivi vrh bi se moral povečati. Seveda pa lahko uberete drugo, težjo pot; da razplinite vzorec in sumljivi vrh bi se moral zmanjšati.
Kako si pomagati?
- Če dodatni vrh ne moti, kvantitativnega določanja naših komponent, ga enostavno pustimo pri miru. Če izvedemo zgoraj opisani test pač vemo, da izhaja iz kisika in ne iz našega vzorca in tudi ni posledica naših “packarij”.
- Če je vrh velik in moti določanje naših komponent, lahko zmanjšamo razplinjevanje mobilne faze. S tem vrh kisika zmanjšamo na bolj primerno velikost. Seveda, če naše črpalke prenesejo povečano vsebnost kisika v mobilni fazi. Nekatere so bolj občutljive kot druge.
- Ena od mogočih rešitev bi bila, da bi razplinili vzorec. Tudi to ni preveč priporočljivo, kajti z razplinjevanjem bi lahko skoncentrirali vzorec (odparevanje topila), kar seveda vpliva na rezultat.
- Še ena možnost obstaja na katero pa je treba misliti prej - pri razvoju metode. Kisik je namreč veliko bolj topen v metanolu kot v acetonitrilu, zato lahko zamenjamo metanol v mobilni fazi z ustreznim deležem acetonitrila. In seveda ohranimo enako polarnost mobilne faze.
Prav pametnih in učinkovitih rešitev ni na razpolago, ne da bi imeli veliko dela ali pa da bi vplivali na verodostojnost analitskih rezultatov. Upam pa, da sem vsaj opozoril na še enega kandidata za dodatne vrhove v naših kromatogramih. Morda si pa pri kakšnem primeru ne boste tako razbijali glave z neželjenim vrhom.
Aleš Čerin
Dodaj med zaznamke
Sorodne vsebine
jun
1
Uh, kako sem učinkovit!
Objavljeno v: Analitika, Gostujoči avtorji, Vodenje in upravljanje | 10 Komentirajte še vi.
Zapisal: Matija Gabrovšek, specialist za analitiko in organizacijo laboratorijev, strokovnjak za organizacijo procesov oskrbe
Pri mojem zapisu o nesmiselnosti merjenja učinkovitosti laboratorija me je izzvala gospa Božičeva in sicer z vprašanjem, kako bi ugotovil, da analitiki dobro ali še bolje delajo, če tega ne merim. Odgovor je preprost, dober šef to preprosto ve, tako kot starši vedo, ali je otrok priden ali ne. Oziroma bi naj vedeli.
Zadeva žal ni tako preprosta. Morda bi še nekako šlo v nespremenljivem svetu, kjer desetletja in stoletja potekajo enako. A današnji svet ni takšen. Preprosto se srečujemo vsak dan z novimi, drugačnimi izzivi. Po eni strani vedno višja raven kakovosti izdelkov zahteva vedno obsežnejše analize, po možnosti tudi zahtevnejše in časovno potratnejše od prejšnjih. Po drugi strani pa podjetja poskušajo vse bolj rasti in povečevati prodajo, ter po drugi strani zniževati stroške. Zato se torej vodja nenehno sooča s težavami, saj obseg dela nepretgroma raste.
Nekoliko se vedno da povečati učinkovitost z boljšo organizacijo dela, a ne v nedogled. Slej kot prej bomo potrebovali nove aparature in nove ljudi. A kako jih dobiti? Kako prepričati nadrejene, da zares ne gre več drugače?
Ko razmišljam o tem, mi vedno na pamet pade prizor iz ene mojih najljubših komedij Life of Brian. Brian mora za sprejem v Ljudsko fronto Judeje dokazati, da res zelo sovraži Rimljane. “A lot!” odgovori na vprašanje koliko jih sovraži.
No, pa si predstavljajmo, da v laboratoriju ne zmoremo več opraviti vsega dela. Gremo k direktorju in ga poskusimo prepričati, da nujno potrebujemo nove instrumente in več analitikov, ter mu na vprašanje, za koliko se nam je povečala količina dela, odgovorimo, da zelo. Me res zanima, pri koliko direktorjih bi tak odgovor zadostoval.
Torej smo vendarle prišli korak naprej - ker se svet spreminja in z njim tudi naše delovno okolje, je potrebno na nek način ugotoviti, kako dobri in učinkoviti smo pri svojem delu. Seveda vsak šef ve, ali pa bi vsaj moral vedeti že po občutku, kako dobro delajo njegovi sodelavci, a kako naj to predstavi svojim nadrejenim?
Dodaj med zaznamke
Sorodne vsebine
maj
29
Kako vpeljati wiki v veliko podjetje? 2.del: Wiki inkubator
Objavljeno v: Kultura sodelovanja, Orodja 2.0 | Komentirajte.
Kako človeku, ki še ni ljubil, razložiti pojem ljubezni? V vsej njeni kompleksnosti, v vseh njenih pretanjenih globočinah, v vsej veličini. Ni mogoče!
Podobno ni mogoče človeku razložiti vseh možnosti in prednosti uporabe wikija, veselja, ki ga daje skupno, sinergično grajenje in dopolnjevanje znanja, ki ga omogoča to tehnično tako enostavno orodje. Treba je poskusiti v praksi!
Poleg tega pa je sodelovanje v wiki okolju nov koncept, ljudje se pa bojijo novosti, ne želijo poskusiti, ne želijo tvegati. Še posebej ne v velikih podjetjih. Tu je iniciativa posameznikov relativno majhna.
Tako smo se v velikem podjetju, kjer sem kar nekaj napora uporabil za razlaganje, sedaj vpeljali “wiki inkubator”. Kako?
1. Poiskal sem skupino (manj kot 10) radovednih ljudi iz več oddelkov
Pomembno je, da so to ljudje, ki so nagnjeni k temu, da radi raziskujejo, so odprti za novosti, se ne bojijo skupnega iskanja. Priznam, da jih je bilo kar težko najti.
2. Skupaj smo poiskali nekaj tem, ki ljudi resnično zanimajo
Odrasli ljudje po mojih izkušnjah radi delajmo smiselne stvari. Ne želijmo se igrati kar tako za zabavo, videti želimo pomen in praktično uporabnost.
3. Odprl sem preprost wiki
Nisem želel komplicirati na začetku, zato sem odprl kar »gostovan« wiki na www.wikispaces.com.
Zgradil sem »okostje« wikija:
- Napisal tehnična navodila za uporabo,
- Opisal filozofijo sodelovanja v wiki okolju,
- Dodal »peskovnik« za brezskrbno igranje,
- Napisal še nekaj prispevkov na strokovno temo (da ljudje vidijo kako praktično izgleda),
- Povabil ljudi k registraciji (wiki smo zaprli za javnost - v prihodnosti bomo itak uvedli interni wiki).
4. Ponudil sem se kot wiki vrtnar
Vloga wiki vrtnarja je podobna kot vloga vrtnarja v vrtu (pripravlja okolje za rast, omogoča prave pogoje za rast, odstranjuje plevel, …), samo da je njegov »vrt« virtualni svet iskanja sinergičnih rešitev množice ljudi. Več o vlogi wiki vrtnarja v kakšnem od naslednjih prispevkih.
5. Začeli smo delovati in se učiti
Pomembno se mi zdi, da delamo in se učimo v resničnem okolju, z resničnimi izzivi, na pravih problemih.
6. Po nekaj mesecih bomo naše delo ovrednotili
Poiskali bomo prednosti, slabosti wikija, skušali videti še druge možnosti uporabe wikija v konkretnem okolju podjetja.
Pričakujem, da se bodo ljudje navdušili in postali wiki »evangelizatorji« (ljudje ko bodo »dober glas pognali v deveto vas« ) za druge, bolj skeptične.
V naslednjih mesecih pričakujte na tem blogu več prispevkov na temo delovanja našega wiki inkubatorja.
Aleš Čerin
Foto: Eduardo Schafer, SXC
Dodaj med zaznamke
Sorodne vsebine
maj
26
Kako vpeljati wiki v podjetje? 1. del: Načela
Objavljeno v: Orodja 2.0 | En komentar. Komentirajte še vi.
Danes veliko govorimo o pomenu znanja. Veliko znanja se danes pravzaprav »valja« okoli nas; takega, prav uporabnega znanja. Samo “pobrati” ga je treba, sistematizirati, stalno dopolnjevati, nadgrajevati in si ga deliti. V velikem podjetju je veliko znanja skritega v ljudeh in zdi se kot da ga nočemo pobrati ali bolje nočemo se potruditi, da bi ga pobrali.
Tudi sodelovalna orodja imamo. Prav smešno je, da so nekatera odlična orodja pravzaprav zastonj (Open Source) ali pa zelo poceni, pa jih nočemo uporabiti.
Eno takih orodij je wiki, o katerem bom govoril v nekaj naslednjih prispevkih na temo na »kako ga vpeljati v podjetje«. Poudarek bo predvsem na velikih in neokretnih podjetjih. Mala podjetja so veliko bolj primerna za vpeljevanje novosti, so seveda bolj okretna, vendar tudi niso imuna na težave velikih.
Najprej bi rad podal in kratko opisal nekaj osnovnih načel za vpeljevanje wikija v podjetje:
- Sodelovalna klima: Pomembno je, da v podjetju vlada klima sodelovanja. To je enostavno reči, pa izredno težko doseči; še posebej v kulturi, kjer prevladuje »zmagam-zgubiš« naravnanost. Sistem v podjetju mora nagrajevati sodelovanje in ne samo individualne dosežke.
- Od spodaj-navzgor s podporo od zgoraj navzdol: Nujno je prav med ljudmi poiskati resnično potrebo, kjer je sodelovanje za uspeh nujno; ne splošno, pač pa zelo konkretno (npr. hitrejša izdelava kompleksnih dokumentov, delitev pomembnih informacij v oddelku).
- Postopnost: Najprej bomo izvedli majhen (pilotni) projekt (npr.: en oddelek, en projekt, kratek čas), da ljudje okusijo »sladkosti« in rezultate sodelovanja. Potem naj se uporaba wikija “virusno” širi naprej.
- Ne zanemariti »ljudskega faktorja«: Wiki orodje je enostavno in intuitivno za uporabo, tako da je treba dati večji poudarek delu z ljudmi. Tehnološki vidik je torej relativno enostaven. Zgraditi tako okolje, kjer ljudje prostovoljno prispevajo pa izredno težko in potrebno je potrpežljivo in načrtno delo. So pa rezultati seveda dragoceni.
- Brez dodanih virov: Wiki nam mora zmanjšati stroške, mora olajšati sodelovanje in ne sme prinesti dodatnega dela.
V naslednjem prispevku bom govoril o tem kako začeti vpeljevati wiki v podjetje?
Aleš Čerin
Foto: Spekulator na www.sxc.hu
Dodaj med zaznamke
Sorodne vsebine
maj
21
Šest sigma v Sloveniji
Objavljeno v: Kakovost | Komentirajte.
Tudi Slovenija se je prebudila.
25. maja 2007 je 13 zanesenjakov ustanovilo društvo, ki smo ga zaradi naše toge zakonodaje morali poimenovati na dolgo in široko “Društvo za izmenjavo dobrih praks 6-sigma”.
V letošnjem letu smo se odločili obeležiti prvo obletnico delovanja in pripravili prvo takšno konferenco ali bolje Workshop 6S, ki se bo odvijala v petek, 23. 5. 2008 na Strojni fakulteti v Mariboru.
Verjamemo, da bo vsaj zanimivo, pričakujemo veliko zanimanja in predvsem veliko debate. Nekaj podjetij se že kar aktivno ukvarja s to novo metodologijo, ki so jo razvili v Motoroli in se je prijela tudi v drugih boljših svetovnih podjetjih.
V Sloveniji se je s to metodologijo spoprijelo tudi naše podjetje Gorenje, ki bo na konferenci predstavilo svoje izkušnje in kar veliko pridobljenega znanja. Vabljeni na konferenco in vabljeni na spletno stran našega društva www.6-sigma.info.
Upam, da se vidimo, izmenjamo mnenja, izkušnje, dvome, utopije…
Podrobnosti in prijavnico lahko najdete na naslednji povezavi: www.6-sigma.info/drustvo/prijava
Indira Flis
Dodaj med zaznamke
Sorodne vsebine
maj
11
Učinkovitosti laboratorija se ne da meriti
Objavljeno v: Analitika, Gostujoči avtorji, Vodenje in upravljanje | 3 Komentirajte še vi.
Zapisal: Matija Gabrovšek, specialist za analitiko in organizacijo laboratorijev, strokovnjak za organizacijo procesov oskrbe
Ali se vam je že kdaj zgodilo, da bi šef od vas zahteval, da mu poročate, koliko in kako uspešni ste bili? In ste začeli meriti in vsak mesec poročati nek parameter, ki ga šef , še zlasti pa šefovi šefi itak ne razumejo. Številka pač, ki je vsak mesec nekoliko drugačna, a hkrati podobna in ki jo lepo prvega v mesecu za prejšnji mesec pošljete šefu, on jo pretipka v neko drugo tabelo in jo pošlje svojemu šefu in tako naprej. Sicer je nikoli nihče ne prebere, a važno, da je tam, kjer po pravilih poročanja mora biti.
Ko sem pred poldrugim desetletjem začel hoditi v službo, ni bilo o takih neumnostih še nič govora. Tam se bil zato, da sem kar najbolje in najhitreje opravil nalogo, ki mi je bila zaupana. Potem se je začelo – najprej sem moral začeti vsak mesec poročati svoji šefici, kaj sem prejšnji mesec naredil. Potem sem postal sam šef in zadeve so šle samo še na slabše. Res je bilo sicer, da mi ni bilo več potrebno pisati lastne realizacije, ker to, da sem ves mesec šefoval in vodil, itak vsi vedo. Sem pa moral zato vsak mesec zbrati skupaj poročila, ki so jih pripravili sodelavci in pripraviti oddelčno realizacijo. Kaj hujšega. Ne le, da se je tudi sodelavcem zdelo pisanje realizacije odveč, še sam nisem prav verjel vanjo.
Ko vendar vsi vemo, da se število opravljenih HPLC analiz ne bo moglo nikoli primerjati s številom analiz vode po Karl-Fischerju. In da je število odstopov pri celodnevni HPLC analizi seveda veliko večje od števila odstopov pri spektroskopiji, kjer težav z instrumentom skorajda ni.
In če upoštevamo, da porabi deset analitikov v enem mesecu skupaj takole čez palec za en dan dela s pripravo poročila o lastni učinkovitosti, ali ne bi bilo bolj koristno, da namesto tega oddelek opravi nekaj analiz več? Morda res, kaj pa generalnemu direktorju pove, da smo opravili 1361 analiz? In kaj mu pove, da smo za eno analizo porabili v povprečju 1,3 ure. Saj vsi vemo, kako je s povprečjem pri segedin golažu. Najhuje pa je, da bi lahko narobe interpretiral podatek o samo 57 % zasedenosti naših instrumentov.
Jaz sem za to, da nehamo meriti sami sebe ampak dajmo raje bolje delati.
Dodaj med zaznamke
Sorodne vsebine
maj
7
Prebojni management s profesorjem Shojijem Shibo
Objavljeno v: Dogodki, Gostujoči avtorji, Kakovost, Kultura sodelovanja, Vodenje in upravljanje | Komentirajte.
Članek je pripravil Gregor Cerinšek, mladi raziskovalec v podjetju TERO d.o.o. in projektni manager pri RTCZ (Regionalni tehnološki center Zasavje).
Članek je bil objavljen tudi v aprilski številki revije IRT3000.
Seminar prebojnega managementa (ang. Breakthrough Management) je organiziralo podjetje Vizor, kjer so razvili koncept »odprtega prostora za učenje«, ki predstavlja inovativen način skupinskega reševanja problemov.
V duhu odprtega prostora je potekal tudi seminar prebojnega managementa, ki ga je vodil profesor Shoji Shiba iz Japonske. Kot vrhunski mednarodni strokovnjak za kakovost je prejel Demingovo nagrado, eno največjih svetovnih priznanj na omenjenem področju. V sodelovanju s Konfederacijo indijske industrije (CII) soustvarja prebojne zgodbe indijskih podjetij. Prav tako si lasti velike zasluge pri uvajanju dobrih praks in metodologij stalnih izboljšav (ang. TQM - Total Quality Management) v industrijo in vlade Kitajske, Francije, Madžarske, Irske, Norveške in Velike Britanije.
Predavanja profesorja Shibe niso klasično, »ex cathedra« naravnana. Temeljijo predvsem na aktivnem sodelovanju vseh udeležencev z namenom učenja in pridobivanja prebojnih veščin.
Glavni namen seminarja je bil predstaviti ključne značilnosti prebojnega managementa s posebnim poudarkom na razvijanju veščin petstopenjskega procesa odkrivanja in razvijanja prebojnih idej.
- Obstajajo tri razvojne stopnje managementa; kontrola, stalne izboljšave in preboj. Uspešen management mora obvladovati vse tri. Hkrati mora pravilno oceniti, v katerih trenutkih poslovanja podjetja se določena stopnja implementira.
- Management kontrole spreminja vsakodnevne procese ter uvaja standarde v podjetju. Uveljavil se je v 30 in 40 letih v ZDA in je značilen za masovno proizvodnjo.
- Management stalnih izboljšav spreminja obstoječe standarde, a kljub temu ohranja osrednjo poslovno dejavnost podjetja. Glavni cilj je natančno prepoznati potrebe odjemalcev in jih posledično zadovoljiti. Management stalnih izboljšav se je razvil v 70 in 80 letih na Japonskem.
- Če pa želi podjetje rasti s pospešeno hitrostjo tudi v negotovi prihodnosti, mora posegati po radikalnih poslovnih idejah, ki lahko vključujejo tudi spremembo panoge ali preobrazbo podjetja. Zato je na tretji razvojni stopnji prebojni management, ki z uvajanjem prebojnih inovacij spremeni osrednjo dejavnost podjetja. S prebojem podjetje osvoji nove trge ter si ustvari nov segment odjemalcev, ki do tega trenutka še ni obstajal. Predstavlja ključno veščino vrhunskih in vizionarskih voditeljev.
- Podjetje, ki želi narediti preboj, mora v prvi vrsti preprečiti obstoječemu poslovanju, da ta ne ogrozi in uniči prihodnjega.
Naučiti se mora:
- kako pozabiti naučeno,
- kdaj ne sme poslušati glasu odjemalcev in
- kako zaznati prihajajoče izzive, ki bodo spremenili njegovo osrednjo poslovno dejavnost.
Ključno orodje prebojnega managementa je petstopenjski proces odkrivanja in razvijanja prebojnih idej, kar je bilo na aktiven način tudi predstavljeno na seminarju. Z njim lahko v podjetju prepoznavamo prikrite simbole, ideje, probleme, kompetence, priložnosti ter jih preobrazimo v jasne in artikulirane koncepte.
Orodje temelji na oblikovanju soglasja v timu oz. organizaciji. Profesor Shiba je na seminarju z udeleženci oblikoval dva razvojna tima in ga popeljal skozi vse procesne stopnje. Rezultati so bili shematsko predstavljeni v obliki modela in hipotez, ki so začrtali vizijo in nakazali smeri prihodnjega prebojnega razvoja.
Gregor Cerinšek, raziskovalec in projektni manager
Dodaj med zaznamke